Ključnik: davki
Davčna reforma za davčni kaos

Davčna reforma za davčni kaos

V ponedeljek smo z dvomesečno zamudo od obljubljenega datuma dočakali izhodišča za davčno reformo. Glede na to, da sem do sedaj sodeloval v štirih davčnih reformah, lahko povem, da se davčne reforme ne delajo na tak način. Če je to vse, kar so po treh mesecih in pol pripravili Skupina za davke, Strateški svet za davke, predstavniki Fursa in Ministrstva za finance, sem globoko razočaran. Po treh mesecih in pol smo prejeli le seznam želja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2025.

Kje je davčna reforma?

Kje je davčna reforma?

Premier Robert Golob je dne 29. novembra 2023 na vrhu slovenskega gospodarstva, ki se ga je v Kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je, da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo. Bliža se junij 2024 in davčna reforma še ni predstavljena. Kot smo lahko 16. maja 2024 zasledili v medijih (STA), je Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, povedala, da so v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema … ki bobo predstavljen predvidoma v naslednjih tednih. Če pozorno preberemo njen zapis, bi lahko zaključili, da najverjetneje nimajo še nič konkretnega. Še vedno živimo od obljub, pravi Ivan Simič.

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.

Kam nas pelje dvig splošne stopnje davka na dobiček?

Kam nas pelje dvig splošne stopnje davka na dobiček?

V zadnjih tednih je predlagano povišanje davčne stopnje na dobiček (natančneje: stopnje davka od dohodka pravnih oseb – DPPO) ena najbolj pogosto obravnavanih tem. Gospodarske razmere se nedvomno poslabšujejo in vsako povečanje davčne obremenitve, pogoje poslovanja podjetij dodatno poslabšuje. Pa tudi nasploh vsako povišanje davčnih stopenj pri plačnikih davka vedno naleti na odpor in pri tem iščejo razne argumente, s katerimi dokazujejo neupravičenost povečanja davčnih obremenitev.

So davki res problem Slovenije?

So davki res problem Slovenije?

Da so plače v Sloveniji bolj obremenjene z davki kot drugje v Evropi, posebej v primerjavi s sosednjimi državami, je v resnici še eden izmed urbanih mitov. Realne primerjave Slovenije z Avstrijo in Hrvaško namreč pokažejo, da so davčne obremenitve v Avstriji za podobna delovna mesta kar okoli pet odstotnih točk višje kot v Sloveniji za večino zaposlenih. To izhaja tudi iz statističnih podatkov o povprečni davčni obremenitvi. Res pa je, so plače v Avstriji višje kot pri nas, kar velja za večino razvitejših držav EU, kamor se želimo uvrstiti. Za večino zaposlenih imamo v Sloveniji nižjo davčno obremenitev tudi v primerjavi s Hrvaško, slabše pogoje pa imamo pri nekaj višjih plačah, izraziteje odstopamo pri najvišjih prejemkih, ki jih prejema nekaj tisoč ljudi v Sloveniji.

Nekoč bomo dočakali tudi davčno reformo

Nekoč bomo dočakali tudi davčno reformo

Namesto da bi se politika odločila in znižala davčno breme, nas vedno bolj obremenjuje z raznimi stranskimi dajatvami. Nekatere imenuje celo solidarnostni davek, potem pa ga čez nekaj časa ukinejo. Težko jih je razumeti. V moji dolgoletni praksi se ne spomnim, da bi kdo toliko obljubljal, nato pa obljube spremenil ali jih sploh ne bi uresničil. Sprašujem se, zakaj nekaj obljubljajo, ne da bi prej preverili, kaj je sploh izvedljivo oziroma kaj lahko sploh izvedejo. Davčni zavezanci ne marajo presenečenj.

Nezakonite odločbe Finančne uprave ali davek se ne plača dvakrat

Nezakonite odločbe Finančne uprave ali davek se ne plača dvakrat

Kako naj imenujemo izdajanje nezakonitih odločb in dvakratno obdavčitev istega dohodka? Ko dvakrat obdavčiš isti dohodek, ne moreš reči, da je bila nerazumljiva določba davčnega zakona, katerega spremembo v tem delu nisi nikoli predlagal. Poleg tega pa takšno početje Finančne uprave pomeni nepravično razdelitev davčnih bremen in izkrivljanje konkurenčnosti na trgu. S tem, ko nekoga dvakrat obdavčiš, prav gotovo vplivaš na njegovo konkurenčnost na trgu. Enostavno ga uničiš.