Zakaj vlada omejuje aktivno volilno pravico nekaterim Slovencem po svetu?

Avtor: | 24. aprila, 2025

Med velikonočnimi prazniki je Državna volilna komisija (DVK) sprejela odločitev, da za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke, ki ga predlaga SDS, tokrat izjemoma ne bo odprla volišč na naših diplomatsko-konzularnih predstavništvih v Bernu, Canberri, Clevelandu, Ottawi in Torontu. Odločitev naj bi bila sprejeta na predlog Ministrstva za evropske in zunanje zadeve, razlog naj bi bilo dejstvo, da na omenjenih predstavništvih ni bilo moč sestaviti volilne odbore. Na omenjenih voliščih so naši izseljenci in zdomci uveljavljali svojo ustavno volilno pravico vse do sedaj. Tako je bilo tudi ob lanskih posvetovalnih referendumih. Izseljenci (naši državljani s stalnim bivališčem v tujini), vpisani v posebni volilni imenik (vanj so vpisani po uradni dolžnosti), so se na volilni dan enostavno zglasili na predstavništvu (brez vsakršne prijave), kjer je vzpostavljeno volišče. Zdomci, se pravi naši državljani s stalnim prebivališčem v domovini, pa so se za volitve na diplomatsko-konzularnih predstavništvih (ali po pošti iz tujine) morali prijaviti.

Izseljencem in zdomcem v omenjenih mestih oziroma državah resda tudi sedaj ostaja možnost oddaje glasu po pošti. Vendar je treba priznati, da tu nastopijo komplikacije oziroma težave. Najprej se morajo k temu prijaviti. Rok je kratek – do 25. aprila. Torej samo še danes.

Volilno gradivo, ki jim ga pošljejo iz Slovenije, ponavadi zamuja. Povratna pošta z oddanim glasom pa praviloma iz prekomorskih držav v Slovenijo prispe prepozno. Težavo so volivci iz oddaljenejših držav reševali tako, da so glasovnice poslali na diplomatsko-konzularno predstavništvo oziroma volišče v svoji državi, to pa jih je vključilo med glasove, oddane fizično na samem volišču in o tem oziroma o rezultatu po elektronski pošti še isti volilni dan obvestilo pristojne v Sloveniji. Ta možnost letos za volivce v Avstraliji in Kanadi žal odpade. Predpostavljamo, da vsaj volivci v Clevelandu lahko pošljejo svoje glasove na veleposlaništvo v Washingtonu.

Težko je razumeti, da je volilni odbor moč sestaviti v Abu Dhabiju, ne pa v mestih, kjer živi na tisoče naših izseljencev in zdomcev. Na pomoč seveda lahko pristopijo tudi zaposleni na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in njihovi zakonci oziroma partnerji. To možnost daje zakon o volitvah.

Zastavlja pa se vprašanje ali je bilo na teh petih diplomatsko-konzularnih predstavništvih res storjeno vse, da se volilni odbori vendarle oblikujejo in volitve omogočijo. Enako, ali je bilo zainteresiranim volivcem pravočasno sporočeno oziroma obrazloženo, kakšne so druge možnosti in roki zanje. To, da mogoče v preteklosti udeležba na teh voliščih ni bila najboljša, ne more biti razlog, da se puška sedaj enostavno vrže v koruzo. Dostikrat slišimo, da je vsak glas pomemben. Ne gre pozabiti, da je obstoj večje skupnosti naših izseljencev in zdomcev v omenjenih mestih oziroma državah poglavitni, če že ne edini razlog, da imamo tam svoja diplomatsko-konzularna predstavništva. Da jim ta nudijo ustrezne storitve in pomoč oziroma točne informacije. Mimogrede na spletnih straneh omenjenih diplomatsko-konzularnih predstavništvih glede udeležbe na referendumu še 23. aprila popoldne ni moč zaslediti informacij ali točnih informacij.

V zvezi z omenjeno odločitvijo lahko zaključimo, da se ob pozivih s strani vladnih predstavnikov k bojkotu referenduma ustvarja občutek, da je politično obarvana. Da tokrat volišč ni ravno v sredinah, kjer si SDS in NSi oziroma nasprotniki zakona obetajo kakšen glas več. Kaj če bo o veljavnosti referenduma (kvorumu) oziroma o rezultatu odločalo le nekaj glasov? Še je čas, da se izognemo nadaljnjim nepotrebnim sporom ali celo tožbam.

12 komentarjev

  1. Andrej Muren

    Pojasnilo je nadvse enostavno. Golobja vlada se boji glasov zdomcev, ki večinsko niso levo usmerjeni in so po njenem mnenju zato njej nevarni. Torej jim je treba omejiti možnost glasovanja.
    Podobno se dogaja v Sloveniji, kjer se na podeželju vztrajno krči število volilšč, medtem ko so v mestih, zlasti v Ljubljani, za slehernim vogalom. Podeželje je namreč pretežno desno usmerjeno, zato mu je treba zmanjšati specifično moč in kako lažje, če ne tako, da je zaradi oddaljenosti volišča kakšnemu starejšemu podeželanu onemogočen prihod na nanj.

  2. ren

    V prejšnjem režimu je bil vsak domačin, ki je živel v kapitalistični tujini – izdajalec. Razen – seveda – partijcev. To se pozna še danes.

    • Miran

      👍Ja.
      Janša je znal iz fseh sistemov profit zase delat.

      • ren

        No, vidiš! Taki so pravi in zaresni janšisti. Prav povsod vidijo Janšo; brez njega ne morejo.

        • Miran

          @ren

          Res je.👍
          Povsod ga je preveč😰.

          • Miran

            Pa še nekaj. Jebeš tako krivosodstvo, k je Janšo osvobodilo.
            Jst bi tud rad zaslužu 110.000 €, kaj moram narest?
            Men ne rata g. Jajotu pa bp.
            Če bi men nekdo razložu, jst pa to naredu, tedaj vem, da našegha junaka Jajota po krivem sodijo.
            Kam moram it in kdo mi bo razložu kako 110 kekov zaslužit ?
            Ponižno prosim za razsvetljenje.😰

  3. slavkope

    Organi Vlade RS in administracija državne uprave so že v procesu zbiranja podpisov za dovolj podprto in utemeljeno referendumsko pobudo storili vse,
    da bi pobudnikom referenduma uspelo zbrati čim manj veljavnih uradno overovljenih podpisov.

    Mimogrede:
    Kako se sklada načelo “tajnosti volitev” oz. tajnosti “referendumskega glasovanja” z administrativno potrebo, da se moramo pred upravno enoto osebno legitimirati, če želimo oddati veljaven glas podpore ustavno zavarovani referendumski pobudi?

    Kdo zbira te (načeloma tajne) osebne podatke in za koliko časa lahko razpolaga z njimi?
    Ali vladne službe in službe javne uprave smejo in ali lahko zlorabljajo osebne podatke o podpisnikih referendumskih pobud,
    kadar so te v nasprotju s trenutno vladno politiko ter zakonodajo
    in kadar se celo vlada in vladajoča koalicija manifestativno zavzemata za proti-ustavni in proti-demokratični bojkot ustavno-pravno korektno zastavljenega referendumskega glasovanja?

    Za zakonito izvedbo volitev in referendumskih glasovanj je nesporno odgovorna Državna volilna komisija RS, ki pa potrebuje za korektno izvedbo absolutno vsestransko podporo in pomoč Vllade RS z vsemi ministrstvi in organi javne uprave.

    Bilo bi več kot zaskrbljujoče in proti-ustavno, če bi volivci RS doma ali na tujem zaradi “administrativnih ovir” ali celo zaradi “administrativnih sabotaž” ne mogli izkoristiti ustavne pravice ter svobodno oddati svoj veljaven glas na ustavno veljavno razpisanem in zakonodajnem referendumu.

    • beri

      @slavkope – zanimiva samovprašanje ste si postavili. “Tajni” osebni podatki služijo v prvi vrsti statistiki, da ta ugotovi v odstotkih kako ti volivci in volivke iz tujine volijo posamezne kandidate. Primer.

      Če bi ti “tujci” kontiniurano volili leve predsednike in leve vlade – bi bilo glasovnic več kot dovolj! Ker pa vedo kako volijo jih morajo ovirati po levičarsko oziroma z levičarskimi metodami. Lep dan.

  4. Miran

    ZAKAJ VLADA OMEJUJE AKTIVNO VOLILNO PRAVICO NEKATERIM SLOVENCEM PO SVETU?

    Nedoumljiva so pota vladina.

  5. beri

    Skromno dopolnilo. Če že omenjate DVK bi vam bil hvaležen, če omenjate prejšnjega šefa te zloglasne “skrinjice pameti” in sedanjega šefa DVK. Zakaj? Zato, ker lahko potem lažje ocenimo ali je tukaj prišlo do kakšnega napretka ali se bo levičarska mašinerija še naprej posluževala svojih frustracij, da mora biti na prav vseh področjih zmagovalka – ali pa bomo počasi le zakorakali v kakšno boljš prihodnost – za državo in ljudstvo/narod/družbo.

    O katerikoli ideologiji je v Sloveniji neresno ramišljati, ker je v resnici nimamo. KULT Golobnjaka je prišel na oblast s parola: Vrzimi janšiste in Janšo v podzemlje prekletih in naj tam tudi ostanejo! Je to podobno kakšni ideologiji? Morda?

  6. Joze

    To je resen napad na demokracijo. volilni odbor ni tezko sestaviti, prozorna laz. Kako pa bo DZ volitvah?
    Kam plovemo?

    • Miran

      @Joza
      Kam plovemo

      Neb vedu.🤔

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Opazili smo
Ko imperij ne razume, da ni več imperij

Ko imperij ne razume, da ni več imperij

Združeno kraljevstvo se vse od precej nepremišljenega izstopa iz Evropske unije spopada s hudimi notranjimi političnimi obračuni. Nekdanji imperij noče priznati, da od imperija ni ostal niti i, gospodarska politika pa je bila v preteklih letih milo rečeno nepremišljena. Odhod multinacionalk, problem z agresivnimi migranti vsako vlado postavljajo pred zelo težke preiskušnje. Zdi se, da trenutno nihče v britanski politiki nima odgovorov na ključna vprašanja. Od glamurozne tradicije se pač ne da živeti.

Bi “zaskrbljeni državljani” izpodbijali rezultat volitev, če bi v petek v DZ glasovali o mandatarju Golobu?

Bi “zaskrbljeni državljani” izpodbijali rezultat volitev, če bi v petek v DZ glasovali o mandatarju Golobu?

Naslovno vprašanje je seveda retorično, ker je odgovor na dlani: NE, ker bi se po njihovem oblikovala “pravilna” vlada. Je pa ob vsej tej histeriji t. i. civilne družbe pred oblikovanjem nove vladne koalicije precej smešno to, da se kar naenkrat strinjajo z Janezom Janšo, ki je takoj po volitvah trdil, da so volitve nezakonite. Organizacija predčasnega glasovanja v Ljubljani je bila namreč dokazano nezakonita, kar je priznala sama Državna volilna komisija, poleg tega mnogi volivci v tujini sploh niso dobili glasovnic, tudi varovanje glasovnic predčasnega glasovanja v Ljubljani je bilo milo rečeno sporno. Ampak za zaskrbljeno civilno družbo to takrat ni bilo pomembno, ker se je zdelo, da bo mandatar naš. Volitve so bile zato odlične in brez napak. Do včeraj, ko so ugotovili, da volitve niso bile svobodne, ker se oblikuje “napačna” vlada.

Zakaj je Zoran Janković zadnje čase živčen

Zakaj je Zoran Janković zadnje čase živčen

Čeprav ljubljanski župan deluje, kot da ga rezultat napovedanega referenduma o parkiranju v Ljubljani pretirano ne skrbi, je videti nekoliko napeto zadnje dni. O tem priča tudi otvoritev Savskega športnega parka, kar je bil le en v seriji dogodkov, s katerimi bo župan do jesenskih volitvah ustvarjal vtis uspešnosti, s čemer naj bi prepričal Ljubljančane, naj mu zaupajo še en, že sedmi mandat po vrsti. Kajti Zoran Janković je na čelu Ljubljane že dvajset let, vse od leta 2006, kar je vsekakor eden najdaljših županskih mandatov v Evropi v zadnjih desetletjih. Zgodbo o otvoritvi športnega parka v Savljah je podrobno opisal glasbenih Rok Trkaj.

Kaj se dogaja z rusko protizračno obrambo?

Kaj se dogaja z rusko protizračno obrambo?

Vsaj navzven se zdi, da je ruska agresija na Ukrajino na kritični točki. Na fronti ne glede na dolgo napovedovano rusko pomladansko-poletno ofenzivo ni resnih premikov, Ukrajina drži položaje, na določenih delih celo osvobaja ozemlja. Že ob izsiljevanju devetomajskega, t. i. paradnega premirja, s čimer je hotel zagotoviti privid nadzora nad morebitnimi ukrajinskimi napadi, je ruski predsednik Vladimir Putin tudi v domači javnosti pokazal šibkost, ki ni bila neopažena. Zadnji napadi Ukrajine na številne energetske cilje v okolici Moskve, tudi na največjo rafinerijo v Moskovski regiji, kažejo na precejšnjo nemoč menda najmogočnejše vojske na svetu. Moč in natančnost ukrajinskih izstrelkov dolgega dosega sproža mnoga vprašanja domače javnosti, ki jo državni mediji sicer že štiri leta in pol “pitajo” z informacijami o skorajšnji zmagi v tridnevni specialni operaciji.

Čemu sploh služi tajno glasovanje v Državnem zboru?

Čemu sploh služi tajno glasovanje v Državnem zboru?

Namen tajnosti glasovanja je v varovanju reprezentativnosti poslanskega mandata in svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila. Zadnji primer tajnega glasovanja predsednika, ki je potekalo v Državnem zboru, je zavoljo krepitve pravne varnosti in utrjevanja demokracije v Republiki Sloveniji treba osvetliti tako s pravnega kot tudi s političnega zornega kota. Pri označevanju glasovnic ne gre za vprašanje politične preference ali ideološke pripadnosti, temveč za vprašanje dejanske izvedljivosti ustavno varovane tajnosti glasovanja. Če je mogoče posamezno glasovnico neposredno ali posredno povezati z določenim poslancem, potem tajnost glasovanja obstaja zgolj formalno, ne pa tudi vsebinsko. Na ta način se lahko ustvari položaj, v katerem je mogoče naknadno preverjati politično lojalnost posameznega poslanca ali njegovo usklajenost s pričakovanji politične skupine, ki ji pripada.

Tri poti iz iranskega konflikta

Tri poti iz iranskega konflikta

Adnan Šihab-Eldin, nekdanji generalni sekretar OPEC, v prispevku o iranskem konfliktu na globalno ekonomijo analizira tri možne scenarije. Vsak od njih bo imel velik vpliv tudi na evropsko energetsko varnost, saj ima zapora Hormuške ožine, preko katere je šla pred začetkom vojne z Iranom približno petina svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom, asimetrične posledice za ključne regije in svetovne energetske tokove. Kateri od treh scenarijev je najbolj realističen, bo jasno do začetka poletja.

Putinovo “prosjačenje” za paradno premirje

Putinovo “prosjačenje” za paradno premirje

Moskovska parada na dan zmage 9. maja je bila predvsem za domačo rusko javnost vedno simbolično razkazovanje ruske moči, neomajnosti, superiornosti, tudi prikaz najsodobnejšega orožja. Letos pa bo prvič po letu 2008 po objavi ministrstva za obrambo parada minila brez kakršnekoli prisotnosti težke vojaške opreme (tankov, oklepnih vozil, različnih vrst raket, drugih sistemov…). Ministrstvo za obrambo je odločitev obrazložilo s “trenutno operativno situacijo”, kremeljski predstavnik za medije Dimitrij Peskov pa je kot razlog navedel “morebitne teroristične dejavnosti”, kar se seveda nanaša na potencialne ukrajinske napade. Moskva je v bistvu prvič neposredno priznala, da se boji Ukrajincev oziroma njihovega orožja dolgega dosega. Zato prosi “prijatelja” Trumpa, da uredi paradno premirje.

Kam naprej in kaj potem?

Kam naprej in kaj potem?

Globalni nered, razkroj strateške stabilnosti in gotovosti ponuja poglobljen razmislek o sodobnih mednarodnih razmerah. Peto leto vojne v Ukrajini, drugi predsedniški mandat Donalda Trumpa in novo krizno žarišče v Perzijskem zalivu ob kopici dosedanjih konfliktov dodatno poudarja vse bolj izrazito dinamiko globalne nestabilnosti in strateške negotovosti, ki zaznamujeta aktualni mednarodni red. Psihološka analiza ameriškega predsednika je zaskrbljujoče neposredna: opisuje ga kot kombinacijo narcisoidnosti in omejenega razumevanja kompleksnih procesov, kar v povezavi z obsežno in pogosto nenadzorovano politično močjo predstavlja resno tveganje.