Zakaj vlada omejuje aktivno volilno pravico nekaterim Slovencem po svetu?

Avtor: | 24. aprila, 2025

Med velikonočnimi prazniki je Državna volilna komisija (DVK) sprejela odločitev, da za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke, ki ga predlaga SDS, tokrat izjemoma ne bo odprla volišč na naših diplomatsko-konzularnih predstavništvih v Bernu, Canberri, Clevelandu, Ottawi in Torontu. Odločitev naj bi bila sprejeta na predlog Ministrstva za evropske in zunanje zadeve, razlog naj bi bilo dejstvo, da na omenjenih predstavništvih ni bilo moč sestaviti volilne odbore. Na omenjenih voliščih so naši izseljenci in zdomci uveljavljali svojo ustavno volilno pravico vse do sedaj. Tako je bilo tudi ob lanskih posvetovalnih referendumih. Izseljenci (naši državljani s stalnim bivališčem v tujini), vpisani v posebni volilni imenik (vanj so vpisani po uradni dolžnosti), so se na volilni dan enostavno zglasili na predstavništvu (brez vsakršne prijave), kjer je vzpostavljeno volišče. Zdomci, se pravi naši državljani s stalnim prebivališčem v domovini, pa so se za volitve na diplomatsko-konzularnih predstavništvih (ali po pošti iz tujine) morali prijaviti.

Izseljencem in zdomcem v omenjenih mestih oziroma državah resda tudi sedaj ostaja možnost oddaje glasu po pošti. Vendar je treba priznati, da tu nastopijo komplikacije oziroma težave. Najprej se morajo k temu prijaviti. Rok je kratek – do 25. aprila. Torej samo še danes.

Volilno gradivo, ki jim ga pošljejo iz Slovenije, ponavadi zamuja. Povratna pošta z oddanim glasom pa praviloma iz prekomorskih držav v Slovenijo prispe prepozno. Težavo so volivci iz oddaljenejših držav reševali tako, da so glasovnice poslali na diplomatsko-konzularno predstavništvo oziroma volišče v svoji državi, to pa jih je vključilo med glasove, oddane fizično na samem volišču in o tem oziroma o rezultatu po elektronski pošti še isti volilni dan obvestilo pristojne v Sloveniji. Ta možnost letos za volivce v Avstraliji in Kanadi žal odpade. Predpostavljamo, da vsaj volivci v Clevelandu lahko pošljejo svoje glasove na veleposlaništvo v Washingtonu.

Težko je razumeti, da je volilni odbor moč sestaviti v Abu Dhabiju, ne pa v mestih, kjer živi na tisoče naših izseljencev in zdomcev. Na pomoč seveda lahko pristopijo tudi zaposleni na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in njihovi zakonci oziroma partnerji. To možnost daje zakon o volitvah.

Zastavlja pa se vprašanje ali je bilo na teh petih diplomatsko-konzularnih predstavništvih res storjeno vse, da se volilni odbori vendarle oblikujejo in volitve omogočijo. Enako, ali je bilo zainteresiranim volivcem pravočasno sporočeno oziroma obrazloženo, kakšne so druge možnosti in roki zanje. To, da mogoče v preteklosti udeležba na teh voliščih ni bila najboljša, ne more biti razlog, da se puška sedaj enostavno vrže v koruzo. Dostikrat slišimo, da je vsak glas pomemben. Ne gre pozabiti, da je obstoj večje skupnosti naših izseljencev in zdomcev v omenjenih mestih oziroma državah poglavitni, če že ne edini razlog, da imamo tam svoja diplomatsko-konzularna predstavništva. Da jim ta nudijo ustrezne storitve in pomoč oziroma točne informacije. Mimogrede na spletnih straneh omenjenih diplomatsko-konzularnih predstavništvih glede udeležbe na referendumu še 23. aprila popoldne ni moč zaslediti informacij ali točnih informacij.

V zvezi z omenjeno odločitvijo lahko zaključimo, da se ob pozivih s strani vladnih predstavnikov k bojkotu referenduma ustvarja občutek, da je politično obarvana. Da tokrat volišč ni ravno v sredinah, kjer si SDS in NSi oziroma nasprotniki zakona obetajo kakšen glas več. Kaj če bo o veljavnosti referenduma (kvorumu) oziroma o rezultatu odločalo le nekaj glasov? Še je čas, da se izognemo nadaljnjim nepotrebnim sporom ali celo tožbam.

12 komentarjev

  1. Andrej Muren

    Pojasnilo je nadvse enostavno. Golobja vlada se boji glasov zdomcev, ki večinsko niso levo usmerjeni in so po njenem mnenju zato njej nevarni. Torej jim je treba omejiti možnost glasovanja.
    Podobno se dogaja v Sloveniji, kjer se na podeželju vztrajno krči število volilšč, medtem ko so v mestih, zlasti v Ljubljani, za slehernim vogalom. Podeželje je namreč pretežno desno usmerjeno, zato mu je treba zmanjšati specifično moč in kako lažje, če ne tako, da je zaradi oddaljenosti volišča kakšnemu starejšemu podeželanu onemogočen prihod na nanj.

  2. ren

    V prejšnjem režimu je bil vsak domačin, ki je živel v kapitalistični tujini – izdajalec. Razen – seveda – partijcev. To se pozna še danes.

    • Miran

      👍Ja.
      Janša je znal iz fseh sistemov profit zase delat.

      • ren

        No, vidiš! Taki so pravi in zaresni janšisti. Prav povsod vidijo Janšo; brez njega ne morejo.

        • Miran

          @ren

          Res je.👍
          Povsod ga je preveč😰.

          • Miran

            Pa še nekaj. Jebeš tako krivosodstvo, k je Janšo osvobodilo.
            Jst bi tud rad zaslužu 110.000 €, kaj moram narest?
            Men ne rata g. Jajotu pa bp.
            Če bi men nekdo razložu, jst pa to naredu, tedaj vem, da našegha junaka Jajota po krivem sodijo.
            Kam moram it in kdo mi bo razložu kako 110 kekov zaslužit ?
            Ponižno prosim za razsvetljenje.😰

  3. slavkope

    Organi Vlade RS in administracija državne uprave so že v procesu zbiranja podpisov za dovolj podprto in utemeljeno referendumsko pobudo storili vse,
    da bi pobudnikom referenduma uspelo zbrati čim manj veljavnih uradno overovljenih podpisov.

    Mimogrede:
    Kako se sklada načelo “tajnosti volitev” oz. tajnosti “referendumskega glasovanja” z administrativno potrebo, da se moramo pred upravno enoto osebno legitimirati, če želimo oddati veljaven glas podpore ustavno zavarovani referendumski pobudi?

    Kdo zbira te (načeloma tajne) osebne podatke in za koliko časa lahko razpolaga z njimi?
    Ali vladne službe in službe javne uprave smejo in ali lahko zlorabljajo osebne podatke o podpisnikih referendumskih pobud,
    kadar so te v nasprotju s trenutno vladno politiko ter zakonodajo
    in kadar se celo vlada in vladajoča koalicija manifestativno zavzemata za proti-ustavni in proti-demokratični bojkot ustavno-pravno korektno zastavljenega referendumskega glasovanja?

    Za zakonito izvedbo volitev in referendumskih glasovanj je nesporno odgovorna Državna volilna komisija RS, ki pa potrebuje za korektno izvedbo absolutno vsestransko podporo in pomoč Vllade RS z vsemi ministrstvi in organi javne uprave.

    Bilo bi več kot zaskrbljujoče in proti-ustavno, če bi volivci RS doma ali na tujem zaradi “administrativnih ovir” ali celo zaradi “administrativnih sabotaž” ne mogli izkoristiti ustavne pravice ter svobodno oddati svoj veljaven glas na ustavno veljavno razpisanem in zakonodajnem referendumu.

    • beri

      @slavkope – zanimiva samovprašanje ste si postavili. “Tajni” osebni podatki služijo v prvi vrsti statistiki, da ta ugotovi v odstotkih kako ti volivci in volivke iz tujine volijo posamezne kandidate. Primer.

      Če bi ti “tujci” kontiniurano volili leve predsednike in leve vlade – bi bilo glasovnic več kot dovolj! Ker pa vedo kako volijo jih morajo ovirati po levičarsko oziroma z levičarskimi metodami. Lep dan.

  4. Miran

    ZAKAJ VLADA OMEJUJE AKTIVNO VOLILNO PRAVICO NEKATERIM SLOVENCEM PO SVETU?

    Nedoumljiva so pota vladina.

  5. beri

    Skromno dopolnilo. Če že omenjate DVK bi vam bil hvaležen, če omenjate prejšnjega šefa te zloglasne “skrinjice pameti” in sedanjega šefa DVK. Zakaj? Zato, ker lahko potem lažje ocenimo ali je tukaj prišlo do kakšnega napretka ali se bo levičarska mašinerija še naprej posluževala svojih frustracij, da mora biti na prav vseh področjih zmagovalka – ali pa bomo počasi le zakorakali v kakšno boljš prihodnost – za državo in ljudstvo/narod/družbo.

    O katerikoli ideologiji je v Sloveniji neresno ramišljati, ker je v resnici nimamo. KULT Golobnjaka je prišel na oblast s parola: Vrzimi janšiste in Janšo v podzemlje prekletih in naj tam tudi ostanejo! Je to podobno kakšni ideologiji? Morda?

  6. Joze

    To je resen napad na demokracijo. volilni odbor ni tezko sestaviti, prozorna laz. Kako pa bo DZ volitvah?
    Kam plovemo?

    • Miran

      @Joza
      Kam plovemo

      Neb vedu.🤔

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Opazili smo
Kdo si upa črnogorsko mafijo razglasiti za teroristično organizacijo?

Kdo si upa črnogorsko mafijo razglasiti za teroristično organizacijo?

Mafijaš po imenu Cezar se je naveličal zapora in si je zamislil pobeg. Toda ne na klasičen način, s pilo, ki počasi prežre rešetke, skozi katere se potem kriminalec izmuze na svobodo, ampak filmsko spektakularno. Očitno imamo opravka s še enim malignim narcisom, poleg tega je šef kriminalne združbe, enega od dveh črnogorskih klanov, ki delujeta v Sloveniji, ravno dovolj psihopata, da je postal, kar je postal. Zato lahko verjamete, da je gospod Cezar še kako resno mislil z raketometom, ki bi v zidovih mariborskih zaporov naredil dovolj veliko luknjo, da bi lahko pobegnil. Težava pa je, ker bi ob tem zagotovo prišlo tudi do streljanja, morda bi kdo umrl zaradi eksplozije. Ker je zapor v mestu, bi bili kolateralna škoda civilisti, morda celo otroci.

Ko se vladne pravljice končajo na robu recesije

Ko se vladne pravljice končajo na robu recesije

Vladna pravljica o neverjetni uspešnosti Slovenije se je dokočno zrušila ob zadnjih podatkih rasti/krčenja BDP v prvem četrtletju letošnjega leta. Priznati je treba, da celotna EU ni v prav dobri kondiciji, ampak Slovenija je med vsemi končala na zadnjem mestu z 0,7 odstotnim krčenjem bruto domačega proizvoda. Še pred meseci se je predsednik vlade hvalil, kako dobro se vlada odziva na težave največjih gospodarskih partneric in poudarjal investicijski cikel v gradbeništvu, včeraj pa je v Državnem zboru vse težave zvrnil na druge, težave Nemčije, Avstrije…, ameriško carinsko vojno, značilnosti malega odprtega gospodarstva. Neprestano nabijanje novih davkov, ideološko preganjanje podjetnikov, ustvarjanje slabega gospodarskega vzdušja, turbo klientelizem, korupcija, sistemsko poslabševanje investicijskega okolja menda s padcem BDP nimajo nobene veze. Vse bo rešeno v drugem mandatu.

Vlada spet nad male pivovarje: grenak okus, a ne po hmelju!

Vlada spet nad male pivovarje: grenak okus, a ne po hmelju!

V uredništvo smo prejeli pismo precej razjarjenih malih pivovarjev, ki jih je vlada ponovno razočarala. Sicer ne prvič, verjetno tudi ne zadnjič. Pod pretvezo prizadevanj za varovanje zdravja državljanov bo vlada s 1. junijem za 7 odstotkov dvignila trošarine na pivo in s tem dodatno obremenila številna mala, pogosto družinska podjetja, ki ob proizvodnji kakovostnega piva zagotavljajo spodobno število delovnih mest, predvsem v lokalnih okoljih. Dodatne trošarine na alkohol seveda niso problematične, če ne bi bile očitno diskriminatorne. Medtem, ko preganja pivovarje, vlade namreč ne moti dobesedna poplava predvsem poceni uvoženega vina. Očitno je alkohol v pivu škodljiv, v vinu pa ne vpliva na zdravje ljudi. Pismo, ki dobro prikazuje absurdnost položaja, objavljamo v celoti.

Deset tez za moč evropskega duha

Deset tez za moč evropskega duha

Prejšnji teden, ob Dnevu Evrope, je Platforma sodelovanja pripravila Deset tez za moč evropskega duha, ki sovpada tudi z drugo obletnico delovanja te civilnodružbene skupine, iz katere je Anže Logar kasneje stopil korak naprej in ustanovil tudi politično stranko Demokrati. Deset tez Platforme sodelovanja za moč evropskega duha, kot se dokument imenuje, pa izpostavlja izpraznjenost slovenskega javnega prostora in umanjkanje poglobljene razprave o usodnosti izzivov mednarodnega okolja, ki ležijo pred Slovenijo in Evropsko unijo. Podpisali so jo Anže Logar, Romana Jordan, Matej Avbelj, Alja Brglez, Jernej Pikalo, Eva Irgl, Mitja Čander, Mirko Požar, Igor Masten, Igor Hustič, Rok Ravnikar in Mark Boris Andrijanič.

Razkrita Trumpova ruska zabloda in Putinovo blef premirje za izvedbo njegove “parade ponosa”

Razkrita Trumpova ruska zabloda in Putinovo blef premirje za izvedbo njegove “parade ponosa”

V zadnjih dneh smo poslušali novice o tem, da ZDA ne bodo več neposredno posredovale v mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo. Če je to popolnoma res, bomo še videli. Je pa dejstvo, da se je Donald Trump ob svoji neposrečeni globalni carinski vojni spet precej osmešil s svojimi obljubami o tem, da bo mir vzpostavil v enem dnevu, ker bo poklical svojega domnevnega “prijatelja” Vladimirja Putina in vse uredil. Predvsem pa se je pokazalo, da se je popolnoma motil o dejanski naravi ruske genocidne agresije na Ukrajino. Medtem Putin vsak dan tolče vse mogoče civilne cilje po Ukrajini, povzroča desetine novih civilnih smrti, ampak sedaj je cinično predlagal premirje med osmim in desetim majem, da bi lahko brez motenj speljal svojo promocijsko parado v Moskvi. 

Romunske predsedniške volitve

Romunske predsedniške volitve

Predsedniške volitve v Romuniji kažejo na globoko politično in družbeni krizo, v kateri je ta vzhodnoevropska država, ki na severu meji na Ukrajino in ki je zadnja tri leta precej čutila posledice ruske agresije. Tradicionalno so Romuni precej antirusko naravnani, v nihovi neposredni bližini leži tudi speči konflikt v t.i. Pridnjestrski republiki, samorazglašeni državi ruske manjšine na vhodu Moldavije. Moldavija, uradno najrevnejša evropska država, je jezikovno, kulturno in zgodovinsko zelo tesno povezana z Romunijo. Eden od favoritov za zmago se zavezema celo za združitev, kar bi lahko, če danes pride v drugi krog, ki bo 18. maja, v ta del Evrope prineslo nove napetosti.

Svetovna politična elita na pogrebu ljudskega papeža

Svetovna politična elita na pogrebu ljudskega papeža

Že dolgo se na kakšnem pogrebu ni zbralo toliko svetovnih voditeljev in kronanih glav, pravijo poznavalci. Delegacije prihajajo iz 130 držav, ki jih bodo zastopali zunanji ministri, premierji in posebni odposlanci. V Rimu pričakujejo okoli 50 svetovnih voditeljev in deset monarhov, ki bodo papeža Frančiška pospremili na zadnjo pot, potem ko se je od njega v treh dneh v baziliki Sv. Petra poslovilo več kot četrt milijona ljudi. Ne le kristjanov in verujočih, ampak tudi takšnih, ki so prvega neevropskega papeža v zadnjih 1200 letih spoštovali zaradi načel in predvsem dejanj, s katerimi se je prikupil ljudem.

Kozmetika pokojninske reforme

Kozmetika pokojninske reforme

Če povzamemo učinke predlagane pokojninske reforme, potem je seveda dobro, da so pogajalci dosegli soglasje in da bomo z reformo nekoliko dvignili upokojitveno starost, kar je glede na staranje prebivalstva nujno. Pri višini pokojnin lahko ocenimo, da bodo negativni učinki predlaganih sprememb na višino pokojnine pokriti s pozitivnimi spremembami. Največji očitek predlagateljem gre pravzaprav v smeri, da teh negativnih učinkov ne želijo transparentno predstaviti. Kljub različnim pozivom se tako ministrstvo kot ZPIZ izogibata posredovanju informacij, koliko se bo v povprečju in strukturi znižala pokojninska osnova in navajata samo neke hipotetične primere. Zniževanje pokojnin zaradi poslabšanega načina usklajevanja je popolnoma nepotrebno in ta predlog bi morali umakniti iz predlogov za reformo.