Koliko je v Kaliforniji še prostora za ameriške sanje?

Bilo je nekoč v Kaliforniji: Danes se ta zvezna država ubada s hudo krizo na več področjih.

Avtor: | 8. oktobra, 2024

Vsakih nekaj let optimizem v ameriški zvezni državi Kaliforniji zamenja pesimizem in obratno. Skozi te cikle pa je Kalifornija vedno veljala za sopomenko za ameriške sanje, po katerih ima vsak možnost, da s trdim delom uspe in si ustvari boljše življenje. Od zlate mrzlice, preko hipijevskega raja, Hollywooda, pa vse do tehnološkega zmagoslavnega pohoda Silicijeve doline – Kalifornija je vedno veljala za simbol brezmejnih priložnosti Amerike. Danes se liberalna Kalifornija, kjer jemljejo woke ideologijo resneje kot kjer koli drugje na svetu, spet enkrat ne nahaja v najboljši koži. Toda tokrat se zdi, da so problemi, s katerimi se sooča “Golden State”, globlji kot sicer. Skoraj dve tretjini Kalifornijcev meni, da so najboljši časi za življenje v tej ameriški zvezni državi že minili. Vsekakor to danes ni več tista dežela, v katero se je leta 1968 priselil takrat enaindvajsetletni Arnold Schwarzenegger in v njej v naslednjih desetletjih kot bodybuilder, filmska zvezda in guverner naredil sanjsko kariero.

Kot prvo, Kalifornija še nikoli ni imela tako nevzdržnega stanja na stanovanjskem trgu. V minulih letih so cene nepremičnin dobesedno poletele v nebo. Kalifornija je tako med 50 ameriškimi zveznimi državami po dostopnosti stanovanj na 49. mestu. Le približno 20 odstotkov kalifornijskih gospodinjstev si lahko privošči povprečno ceno stanovanja, ki zdaj znaša že več kot 600.000 ameriških dolarjev (vir). Običajne predmestne enodružinske hiše, ki so nekoč veljale za bivalni standard ameriškega srednjega razreda, se prodajajo za milijon dolarjev in več ter so danes tistim z nižjimi in srednje visokimi osebnimi dohodki praktično nedosegljive. Kdo jih potem v Kaliforniji sploh še kupuje? Ob Američanih z visokimi osebnimi dohodki so to pogosto še Kitajci, za katere je znano, da so s svojimi nakupi nepremičnin minula leta med drugim napihnili tudi nepremičninski balon v Vancouvru, v kanadski Britanski Kolumbiji.

Ena osrednjih predvolilnih obljub Gavina Newsoma, demokratskega guvernerja Kalifornije od leta 2019 naprej, je bila, da bo s t.i. Marshallovim načrtom za stanovanja do leta 2025 zgradil 3,5 milijona novih stanovanjskih enot. Toda nato so v državi zgradili še manj novih stanovanj kot prej, tako da je izpolnitev omenjene predvolilne obljube do leta 2025 povsem nerealna. V Združenih državah Amerike zgradijo manj novih stanovanj na prebivalca le še v zvezni državi Utah. Za guvernerja Newsoma bi sicer morale biti visoke birokratske ovire, s katerimi se vsakodnevno spopadajo investitorji in gradbeniki v Kaliforniji, premostljive, kajti njegova stranka ima v obeh domovih kalifornijskega zakonodajnega telesa udobno, več kot dvotretjinsko večino, zaradi česar republikanska opozicija govori kar o Kaliforniji kot o “enostrankarski državi” (One-Party State). Toda guvernerju Newsomu do zdaj kljub temu še vedno ni uspelo spraviti skozi legislativo ustrezni zakon, ki bi spodbudil prepotrebno novogradnjo stanovanj.

V Kaliforniji je bilo vedno vse boljše, večje in drznejše kot drugje. To je dežela velikih socialnih razlik, ki pa so bile vedno tudi velika obljuba, da se tu lahko z dna povzpneš na vrh. Danes pa so ravno te razlike glavni razlog, zaradi katerih ljudje zapuščajo Kalifornijo.

Zaradi stanovanjskih stroškov in pomanjkanja ponudbe stanovanj po nekaterih raziskavah javnega mnenja danes več kot 50 odstotkov Kalifornijcev razmišlja o selitvi iz države (vir). To velja še posebej za milenijce, od katerih jih približno dve tretjini razmišlja o selitvi v druge dele Amerike. In veliko jih ne ostane le pri razmišljanju, temveč se tudi zares odselijo. Še najpogosteje v Teksas, pa tudi v sosednji Arizono in Nevado ter na podobno sončno Florido (vir). Leta 2022 se je tako iz Kalifornije odselilo več kot 800.000 prebivalcev. Posledično je Kalifornija kot prebivalstveno najštevilčnejša ameriška zvezna država (39 milijonov prebivalcev) zadnjih nekaj let prvič v svoji zgodovini doživljala celo upad skupnega števila prebivalcev. Sicer je res, da se je že prej navadno več Američanov odselilo iz Kalifornije, kot pa se jih je iz drugih delov ZDA vanjo priselilo. Toda ob tem je bilo dodatnih priseljencev iz drugih delov sveta vedno toliko, da so bile številke na koncu pozitivne. Ta dotok priseljencev iz drugih delov sveta pa je v času korone občutno upadel.

+++

Toda iz Kalifornije se ljudje ne odseljujejo le zaradi perečega stanja na stanovanjskem trgu, temveč tudi zaradi relativno visokih davčnih bremen, posebej davka na dohodek in na premoženje. Poleg tega je stopnja brezposelnosti v Kaliforniji višja od povprečja v Združenih državah. Pomemben dejavnik je še kakovost življenja, na katero vplivajo težave kot so prometni zastoji v mestih, visoka stopnja kriminala in pa okoljski problemi, kot so suše in s tem povezane težave z oskrbo s pitno vodo ter obsežni gozdni požari. Nenazadnje je tu še neprijetno čakanje na naslednji uničujoči potres (“The Big One”), za katerega so geologi prepričani, da se bo zgodil, vprašanje je le kdaj. Morda čez trideset let, morda prej. Nihče zares ne ve.

V Kaliforniji je bilo vedno vse boljše, večje in drznejše kot drugje. To je dežela velikih socialnih razlik, ki pa so bile vedno tudi velika obljuba, da se tu lahko z dna povzpneš na vrh. Danes pa so ravno te razlike glavni razlog, zaradi katerih ljudje zapuščajo Kalifornijo, saj je pregovorna obljuba vzpona izgubila veliko svojega leska. Zdi se, kot da so razlike postale nepremostljive, in sicer razlike med mestnim in podeželskim prebivalstvom, med elitami in nazadujočim srednjim razredom, med prebivalci dvorcev na hollywoodskih gričih in brezdomci, ki spodaj po losangeleških ulicah v mestnem središču potiskajo naokrog nakupovalne vozičke s svojim imetjem. V Kaliforniji zelo razširjeno brezdomstvo je postalo simbol teh razlik.

Že desetletje ali celo dlje se nekoč “zlata država” Kalifornija sooča z izjemnim porastom brezdomcev in narkomanov.

V Kaliforniji prebiva približno tretjina vseh brezdomcev v Združenih državah Amerike. Delno tudi zaradi že omenjenih nevzdržnih cen na stanovanjskem trgu. Brezdomci, ki prebivajo v šotorih na mestnih pločnikih Los Angelesa in San Francisca, so minula leta postali nekakšen novi zaščitni znak kalifornijskih mest. Socialna omrežja so polna prizorov s temi nesrečniki. Med tistimi, ki recimo na omrežju X objavljajo fotografije in kratke videoposnetke iz življenja brezdomcev na ulicah San Francisca, je tudi Adam Mesnick, sicer znan po svoji priljubljeni restavraciji v soseski SoMa, ki prodaja gurmanske sendviče za 23 dolarjev (vir). Njegov račun na omrežju X se imenuje bettersoma (tj. boljša SoMa) in posnetke, ki jih tam objavlja, je občasno prav težko gledati (vir). Na njih lahko spremljamo brezdomce na ulicah njegove soseske, kako kričijo in grozijo mimoidočim, kako so brez čevljev ali s spuščenimi hlačami, kako spijo ali ležijo nezavestni na tleh … Včasih jih Mesnick ogovori, pri čemer ni nujno, da dobi odgovor – lahko tudi zato, ker je oseba, ki leži pred njim na pločniku, že mrtva. Takšni in podobni prizori seveda niso za vsak želodec in X je omejil Mesnickov račun, tako da zdaj vsi ne morejo vedno videti tega, kar ti videoposnetki pravzaprav razkrivajo: da namreč za te brezdomce obljuba o družbenem vzponu ne velja več.

+++

San Francisco je bil nekoč del obveznega turističnega programa, ki si ga je moral ogledati vsak turist, ki je obiskal Združene države Amerike. Toda medtem so njegove ulice s svojimi brezdomci pogosto začele bolj spominjati na revne favele kot pa na svetovno središče visoke tehnologije in inovacij. Mestu njegova hipijevska dediščina nikoli ni prinesla kaj dosti sreče. Tako se je recimo sanfranciška četrt Haight-Ashbury kot nekdanja flower-power meka že v sedemdesetih letih spremenila v propadli predel mesta, znan predvsem po drogah. Nekateri hipiji so sicer naredili kariero v sanfranciškem mestnem svetu, kjer so se v sedemdesetih letih zavzemali za pravice istospolnih, v osemdesetih za varstvo okolja, v devetdesetih pa za liberalizacijo drog. Ko se je potem leta 2013 med kalifornijskimi narkomani razširila raba fentanila, je San Francisco postal idealna žrtev.

Fentanil je sintetični opioid, ki ga v medicini uporabljajo za lajšanje bolečin in je 50-krat močnejši od heroina. Pri tej drogi se prehod od odvisnika, ki je še vedno kolikor toliko funkcionalen, do popolnoma zanemarjenega človeka s psihotičnim načinom vedenja zgodi zelo hitro. Na ulicah San Francisca je samo lani zaradi prevelikega odmerka umrlo 810 ljudi, kar je skoraj 16 na teden (vir). Število smrti zaradi prevelikih odmerkov droge je tako v tem mestu več kot dvakrat večje kot v preostalih delih države. O razsežnostih krize, povezane z zlorabo fentanila, je zgovoren podatek, da je ta droga kriva za vsako peto smrt med mladimi Kalifornijci, starimi med 17 in 24 let (vir).

V štirih letih in pol je Kalifornija izgubila približno 366.000 delovnih mest, medtem ko so ZDA na splošno v enakem obdobju pridobile približno 5,4 milijona delovnih mest.

Večino nelegalnega fentanila in njegovih analogov, ki jih konzumirajo odvisniki v Kaliforniji in drugih ameriških zveznih državah, proizvajajo in na ameriški trg dostavljajo mehiški narkokarteli, kot sta Sinaloa ali pa Jalisco Nueva Generación. Kemikalije, potrebne za proizvodnjo fentanila, pa praviloma izvirajo iz Kitajske. Sama proizvodnja fentanila kot zelo potentne droge je persenetljivo poceni, zaradi česar je izjemno dobičkonosna. Reutersovi novinarji so v zadnjem letu preverili, kako zlahka je možno na trgu kupiti sestavine, potrebne za njegovo proizvodnjo, in so za zgolj 3.600 ameriških dolarjev brez težav prišli do vseh potrebnih sestavin za proizvodnjo treh milijonov tablet fentanila (vir). K temu dodajmo, da je cena posamezne tablete fentanila na losangeleških ulicah nekje med 5 in 10 dolarjev (vir). Mednarodna mreža proizvodnje in preprodaje fentanila, v katero so vpeti stotisoči ljudi, tako na letni ravni ustvarja dobiček, ki se meri v milijardah dolarjev. Za prihodnja leta pa ameriške obveščevalne službe pričakujejo, da bodo proizvodne zmogljivosti v Mehiki in obseg preprodaje fentanila v Združenih državah le še naraščali. Vlade Mehike, Kitajske in Združenih držav Amerike pa se medtem prerekajo, kdo je kriv za nastalo situacijo, in valijo krivdo drug na drugega (vir).

+++

Guverner Gavin Newsom je letos julija ukazal odstranitev šotorišč brezdomcev z javnih površin v kalifornijskih mestih. Njegova odredba sledi odločitvi vrhovnega sodišča ZDA, ki je potrdilo zakonsko prepoved kampiranja na prostem za brezdomce. Vendar pa lokalne oblasti niso dolžne slediti tej odredbi guvernerja. Sploh so kalifornijski Demokrati v tem vprašanju precej razdeljeni. Tako recimo sanfranciška demokratska županja London Breed guvernerjevo odredbo podpira, losangeleška demokratska županja Karen Bass pa ji nasprotuje, čeprav ravno v Los Angelesu, kjer bodo čez štiri leta naslednje poletne olimpijske igre, prebiva največje število brezdomcev v Kaliforniji. Vsekakor je bilo spopadanje kalifornijskih oblasti s problemom velikega števila brezdomcev do zdaj zelo neučinkovito. Odkar je Newsom leta 2019 postal guverner, pa do prve polovice tega leta, je Kalifornija samo za ta namen potrošila 24 milijard dolarjev, toda zgodilo se je ravno nasprotno: število brezdomcev je v tem času dramatično naraščalo, in sicer iz 151.000 leta 2019 na 181.000 do leta 2023 (vir). Kritični glasovi pravijo, da je težava v tem, da denar, namenjen brezdomcem, sploh ne pride do njih, temveč ga pokasira na stotine t. i. dobrodelnih organizacij, ki brezdomce obravnavajo bolj kot vir prihodkov. Več kot je namreč brezdomcev, več denarja dobijo te organizacije, zato naj bi bilo v njihovem interesu, da se število brezdomcev povečuje, ne pa zmanjšuje. Obenem tudi ne gre spregledati, da sta problem velikega števila brezdomcev in problem množične odvisnosti od fentanila tesno povezana.

Kalifornija zapravi ogromno denarja a za slabo javno upravo, neučinkovito javno šolstvo, zapore ter za socialne programe, ki ne odpravljajo revščine.

Kalifornija ima največji BDP med vsemi ameriškimi zveznimi državami, in sicer 3.987 milijard ameriških dolarjev (2024). Če bi bila samostojna država, bi bila peto največje gospodarstvo na svetu. Kalifornijska podjetja so še vedno med najboljšimi in najuspešnejšimi na svetu; na primer Apple, Cisco in Intel, pa tudi avtomobilski proizvajalec Tesla ima tukaj svoje korenine. Kalifornijska podjetja so vodilna na področju umetne inteligence in preizkušajo številne nove ideje. Toda po drugi strani podjetniki kot je Elon Musk tožijo, da je v Kaliforniji zaradi razpasene birokracije in omejujočih predpisov danes težko poslovati (vir). To se seveda odraža tudi v številu delovnih mest: od februarja 2020 – zadnjega meseca pred zaprtji, povezanimi s pandemijo covida – do danes je Kalifornija izgubila približno 366.000 delovnih mest, medtem ko so ZDA na splošno v enakem obdobju pridobile približno 5,4 milijona delovnih mest.

Tudi zadolženost Kalifornije je zelo visoka. Skupni dolg kalifornijskih državnih in lokalnih oblasti znaša približno 1.600 milijard dolarjev. V državnem proračunu za fiskalno leto 2024-25 pa se Kaliforniji napoveduje deficit v višini 58 milijard dolarjev (vir). Država potroši veliko denarja za slabo javno upravo, slabo in neučinkovito javno šolstvo, za zapore z izjemno visokimi stroški na posameznega zapornika ter za socialne programe, ki ne odpravljajo revščine. Obstaja bojazen, da bo Kalifornija na ta način prenapela potrpljenje domačega poslovnega okolja in da bo število podjetij, ki so se odločila preseliti sedeže v poslovno konkurenčnejša okolja, kot je Teksas, še bolj naraslo.

Med bolj znanimi podjetji, ki so v zadnjem času preselila sedež iz Kalifornije v Teksas, so recimo Muskova podjetja Tesla, SpaceX in X. Vzroke za selitev sedežev Muskovih podjetij sicer ne gre iskati samo v ugodnejšem poslovnem okolju v Teksasu, ampak tudi v Muskovem nestrinjanju s politiko guvernerja Newsoma. Kot utemeljitev za selitev zadnjih dveh omenjenih podjetij je Musk namreč navedel kalifornijski zakon, ki šolam otežuje obveščanje staršev o spolni usmerjenosti njihovih otrok. Za to je zdaj potrebno soglasje otrok. Musk, ki je politično naklonjen ameriški desnici, namreč nasprotuje zdravstveni pomoči mladim pri spremembi biološkega spola. Za to ima zelo osebne razloge, kajti eden od njegovih starejših otrok je spremenil spol in ne želi več imeti nobenih stikov s svojim očetom. Elon Musk se je zato lotil čisto osebne križarske vojne proti woke ideologiji. Toda to je že neka povsem druga tema …

21 komentarjev

  1. Miller

    @ren, evo ti moč ameriškega gospodarstva (ki ga ustvari večinoma orožarska industrija)

    Jajotov prjatu Trumpelj je kritiziral Bidnovo 300 milijardno vojaško pomoč Ukrajini, žrtvam orkana, ki so izgubili hiše..itd, pa je bilo ponujeno samo 750 dolarjev.

  2. ren

    Ored časom sem na tviterju našel tvit, ki govori o GDP nekaj ameriških zveznih držav in ga shranil v računalnik. Ne vem pa, za katero obdobje gre.

    citat:

    Vsem, ki ne razumejo moci in obsega ameriskega gospodarstva (in s tem tudi razvojnega in znanstvenega primata), je tezko dojeti gola dejstva in stevilke.
    Recimo GDP.
    Russia: $1650 billion
    Spain: $1470 billion
    Australia: $1460 billion
    Mexico: $1240 billion

    Texas: $1755 billion (več kot Rusija!!!!!!, samo Texas!!!, kje so pa še druge države v USA!)

    Ali pa:
    US states and countries with similar GDP size.

    California: UK
    Texas: Canada
    New York: South Korea
    Florida: Indonesia
    Illinois: Netherlands
    Pennsylvania: Saudi Arabia
    Ohio: Argentina
    New Jersey: Taiwan
    Georgia: Sweden
    North Carolina: Poland
    Massachusetts: Belgium

    Ko te dimenzije nekako osvojis, potem je jasno, zakaj so ZDA #1, potem pa dolgo nic….kot receno: gospodarsko, razvojno, …in vojasko, seveda.

    Konec citata

  3. ren

    V začetku 70. let so se v Kalifornijo odpravili moji alpinistični prijatelji: Nejc Zaplotnik, Janez Gradišar in ostali. V nacionalni park Yosemite. Splezali so kar nekaj uglednih smeri. V Ameriki jim je pomagal mladenič slovenskega rodu iz San Franciska. Pred potovanjem odprave v USA je bil v Sloveniji.
    V prvi izdaji Nejceve knjige Pot je Nejceva fotografija na naslovnici. Pleza v previsu nekega bolvana v Yosemitih. Fotografiral je Janez Gradišar.

  4. Andrej Muren

    Kalifornija je postala v ZDA nadpovprečna prav zaradi svoji geografskih danosti. A prišli so levičarji s svojimi norostmi in barabijami, zato je država začela nazadovati. Ko se enkrat nazadovanje začne, najprej odidejo prodorni in delovni ljudje in nazadovanje se še pospeši, ker se država znajde v negativni razvojni spirali.
    Dogajanje v Kaliforniji pravzaprav ni nič nenevadnega, saj smo podobne stvari videli že drugje, recimo v Venezueli, zadnji dve leti je na isti poti tudi Slovenija. Dokler se ljudje v takšni deželi ne spametujejo in začno pametneje voliti, ji ni rešitve.
    Ameriški demokrati imajo zadnje čase polna usta sociale. Kje je sedaj ta sociala v demokratski Kaliforniji, če imajo toliko brezdomcev? Samo na jeziku levičarjev.

    • ren

      Po brebiranju tega članka lažje razumem, zakaj je neki šofer kamiona iz Kolorada dal naslov svojega videa na You Tubu “Kalifornijski komunisti so že spet zaprli Eisenhowerjev tunel”. Gre za tunel na interstate hwy I-70 na relaciji Denver-Vail v Koloradu.

    • Rokovnjac

      Najvec zdomce ali po domace klosarjev je uvozenih iz mrzlih drzav,ker lahko v Californiji zivijo pod sotori yar around.V tri cetrtine californije ni nikoli snega,tukile pi meni je mogoce slana dvakrat celo zimo,snega pa nikoli.Ce se peljem pa v hribe Sierra Nevada,je pa snega destkrat do riti!

  5. ren

    Na linku je cestno križišče v Kaliforniji, kjer je umrl legendarni filmski igralec James Dean. Nekdo je zavijal levo, Dean pa je pridivjal v križišče, kjer je nameraval peljati naravnost. Trčenje je bilo neizogibno.
    Križiče je bilo od takrat že nekajkrat rekonstruirano.

    https://www.google.com/maps/place/James+Dean+Memorial+Junction/@35.7333375,-120.2784571,3312m/data=!3m1!1e3!4m6!3m5!1s0x80eca59748208b1b:0x6fbe381dd7381c47!8m2!3d35.7345059!4d-120.2846795!16s%2Fg%2F11b6yqllx1!5m1!1e1?entry=ttu&g_ep=EgoyMDI0MTAwMi4xIKXMDSoASAFQAw%3D%3D

  6. ren

    Zanimivo ime: fentanil. FENTAnil te FENTA.

  7. rokc

    Zelo dober članek! V Sloveniji o stanju v Kaliforniji ni mogoče veliko prebrati, pa lahko povprečen uporabnik interneta npr. na Youtube-u dobi kar nekaj informacij v obliki kratkih prispevkov/dokumentarcev o trendu razvoja dogodkov v Kaliforniji.

    Je pa res, kar bi dodal, da Kalifornija še 45 let nazaj ni bila tako enostrankarska, saj so imeli Republikanci in Demokrati vsak po približno enak delež glasov z veliko fluidno sredino, ki je odločala.

    Republikanci so imeli celo zelo pogoste zmage v teh zvezni državi: Kalifornijo pa so na volitvah ‘odnesli’ npr. Nixon (2x), Reagan (2) ter George H. W. Bush (l. 92).

  8. Peter klepec

    Clanek je parcialna resnica ali pa niti to ne.
    Ce se populacija izseljuje, cene imobilij padejo in ne obratno.
    In Silicon Valey je se vedno pojem.

    • beri1122

      Peter – načelno se strinjam s tabo/vami, vendar je problem drugje. Objektivnih člankov ni nikjer več, ne zato, ker jih ne bi mogli/znali novinarji napisati, marveč zato, ker se lahko t. i. objektivnosti lahko novinarji zgolj približajo, zato sem napisal, da je to odlično branje in ne odlična resnica/ne-resnica.

      Dokaz kako ‘objektivnost’ postaja neverna je kar g. Požar. Sedaj berem, da si tožilci in sodišča izmišljujejo načine kako ga ne samo kaznovati finančno, ampak ga spraviti naravnost v zapor. Objektivnosti ni več, resnice tudi ne – edina objektivnost/resnica je lahko podana zgolj s strani levih vlad/elit, tega narcisoidnega sociopata Goloba katerega laži so primerljive z branji znanstvene fantastike in tega golobnjaka – to je ekipa bolnikov, ki nimajo več niti najmanjšega občutka za človeka. Iz vode jim bo uspelo narediti t. i. drekovod prej ali slej.

      Nismo več normalna država in normalna družba. Moralne, etične in še kakšne vrednote imamo le še zato, da se lahko levičarji iz njih norčujejo! Lep dan.

      • beri1122

        p. s. popravek – OBJEKTIVNOST je postala neverna in nevarna!

    • Franci

      Tebi Peter ni všeč rezultat socializma v Kaliforniji, zato se znašaš nad piscem – napačnim.

  9. Miller

    Kdor HOČE slišati in videti resnico, jo bo v živo videl v oddajah Simona Reevesa
    “The Americas with Simon Reeve”

    Kalifornijo, ki hrani ZDA, držijo gor mehiški BREZPRAVNI in IZKORIŠČANI obiralci na plantaž.
    Intenzivno zalivanje in Las Vegas, pa sta ostalim pobrala vso vodo…, ki je življenje..
    itd…

  10. rogati

    Za ponazoritev izprijenosti in zadrogiranosti ni potrebno omenjati Kalifornije, saj imamo Slovenci v Ljubljani še bolj izprijeno levičarsko javno hišo, s cenami nepremičnin smo prehiteli že vse v Evropi (razen nekaj zares elitnih evropskih lokacij), da o neučinkovitosti javne uprave sploh ne govorimo. Lublana je bolana in zaradi te nevarne bolezni rdečih koz, trpi cela Slovenija.

  11. beri1122

    Kot prvo – odlično branje o tem kaj je šlo “narobe” v kapitalizmu? Če poenostavim svojo misel gre zgolj za to, da so eni napredovali preveč in to na kateremkoli področju – drugi pa so vedno bolj zaostajali in pričele so se pojavljati prve razpoke. Končale pa pri woke-revoluciji itn.

    Rokovnjač, imaš le delno prav, ker nisi navedel pravega razloga. V enem od dokumentarnih filmov sem ga slišal. Odvisniki, klošarji, levičarji so se strinjali v eni stvari. Bolje je nič delati in dobivati socialno podporo kot delati in si najeti stanovanje, ker je potrebno že za stanovanje plačati več kot dobiš od kakšnega cenenega dela, ki je malo plačano. Nekateri so priznali, da morajo imeti dve/tri službe, da potem plačujejo vse kar sodi v opremljeno stanovanje.

    Strinjam pa se s tabo, da je ameriški politični sistem, tako kot katerikoli drugi politični sistem ustvarjal upornike. Eni so postali brezdelneži, brezdomci itn., iz uporništva, drugi zato, ker niso bili več konkurenčni, niso končali šol itn.

    To uredništvo pa bi prosil, da ali objavi spodnji članek ali pa desničarji preberite kaj je danes glavni vzrok, da zmagujejo levičarji s svojimi lažnimi ideologijami. Če poenostavim svojo misel iz tega članka je to, da so levičarji našli t. i. skupni imenovalec, ki mase ljudi poenoti na nekem resničnem/ lažnem projektu, da se lahko vsi poenotijo in razmišljajo v isti smeri. To danes dela debela deklica iz 8. marca (ko se bom spomnil njenega imena ga bom napisal), to danes delajo NVO-ji itn. Citiram…

    “Dr. Rafael Mihalič: V imenu varstva okolja želijo vpeljati diktaturo” Lep dan.

  12. Dobri vojak Švejk

    CA je žrtvovana na oltarju woke ideologije, ki diskriminira belce in moške. CA je eno od kotišč novomarksističnih idej o novi kulturni revoluciji, ki naj preobrazi družbo do jedra in do temeljev. Sicer pa woke ideologija prevladuje na vsem Zahodu s podobnimi uničujočimi posledicami.

    Belci, ki so ustvarili zahodno civilizacijo, postajajo manjšina zaradi migrantskega cunamija, še ne preganjana, a že zaničevana in stigmatizirana.

    V ameriških šolah učijo, da se morajo belski otroci sramovati, da so belci, ker so belci izvedli genocid nad Indijanci in ker so bili lastniki sužnjev. To je načrtna politika, s katero se ameriško belo prebivalstvo zavestno marginalizira. Podobni procesi potekajo tudi v Evropi, najbolj vidno v Veliki Britaniji in Franciji.

    Bruselj trdno podpira woke ideologijo, kot tudi nasploh podpira vse, kar narekuje Washington.

    Woke ideologija je izrastek marksizma. Temelji na spoznanju, da proletariat ni nosilec napredka in zato ne more biti avantgarda družbe. To je lahko samo imovit družbeni sloj. Nekdo je to ideološko držo izrazil takole: “Sem marksist, vendar na strani buržoazije.”

    Woke ideologija nasprotuje vsem tradicionalnim vrednostam, na katerih sloni ali je slonela zahodna civilizacija. Medtem ko Kitajska hitro napreduje, ker je sprejela zahodni kapitalistični tržni gospodarski model, Zahod hitro nazaduje, ker se odreka osnovnim zahtevam kapitalistične tržne ekonomije.

    Paradoks je, da je Kitajska opustila zgrešene marksistične gospodarske ideje in ideje nekdanje Maove kulturne revolucije. Posnema zahodni gospodarski model, pri čemer je zelo uspešna, Zahodna elita pa se zgleduje po Kitajski in skuša ustvariti nadzorovano družbo politično korektnega enoumja, ki duši ustvarjalnost.

    Totalitarna družba je patološka, družba, ki stremi k totalitarizmu, kar je slučaj na Zahodu, pa postaja patološka. Woke kulturna in politična revolucija je znamenje te patologije, ki kot rak razjeda družbo od znotraj. Zahod sam sebe uničuje in marginalizira.

    • beri1122

      Dobri vijak švejk – tole je doslej tvoje najboljše pisanje/branje, vsaj zame. Citiral bom en tvoj stavek, ker želim dodatno osvetliti kaj je to woke revolucija. Citiram…
      “Woke ideologija nasprotuje vsem tradicionalnim vrednotam, na katerih sloni ali je slonela zahodna civilizacija.”

      Tole bom povedal z drugimi besedami. Woke ideologija – ne želi popravljati “demokratični” kapitalizem, da bi se nadgradil in postal boljši, ampak ga želi nadomestiti z “demokratičnim” socializmom/kapitalizmom, zato so tiho tudi tiste elite v Bruslju, ki jim t. i. demokratični socializem kar ustreza.

      Ideološke sisteme – je pač možno nadgrajevati tako, da jih popravljaš, da so še boljši za vse in ne samo za elite – ali pa preprosto vse želiš zrušiti s kaosom in anarhijo, ker ne želiš iskati kakšne druge poti, da spremeniš kapitalizem.

      Če primerjamo ideološko-politične razlike med demokrati in republikanci v Ameriki – so minimalne – v gospodarstvu pa razlik skoraj ni in to dela kapitalizem takšen kot je, torej brutalno uspešen.

      Nasprotje v gospodarstvu pri socializmu/komunizmu pa je brez prihodnosti, ker izgublja na vseh področjih, je postalo nekonkurenčno, predrago itn. Izjema je Kitajska, a tudi ta se opira na zahodne tržne zakonitosti kapitalizma in ne socializma in komunizma.

      Nikoli nisem dvomil, da znaš razmišljati s svojo glavo. Le to, da je za vse kriva Amerika – nimaš prav. Nihče ni prisiljen, da jo kopira, če jo kopira si je sam kriv. Imaš pa prav, da največje elite kot posamezniki na svetu – radi sodelujejo skupaj in nam solijo pamet. Tako kot nas danes kvazi-strokovnjak Golob poučuje kaj je prava svoboda?! Lep dan.

    • jože

      Zelo dobro povedano.

  13. Rokovnjacac

    Kot prebivalec Californije zadnih 32 let,se bom prvi oglasil.V californijo sem se preselil iz Floride in moram reci,da v 59 letnem bivanju v USA nisem bil nikoli brezposelen,je pa res,da sem ze 23 let v pokoju.Kar je navedeno v zgornjem clanku je veliko resnice,ne vprasa pa se zakaj je tako?Jaz,kot v Sloveniji rpojen Amerikanec lahko recem,da nisem imel nikjer na svetu biojsega zivljenja,kot prav tle v okolici Sacramenta.Tisti omenjeni brezdomci in odvisniki so si popolnoima sami krivi,da so kjer so.Ta golazen je skupek lenuhov,ki sploh nocejo delati.Kar se mene tice,jih ni prav nic skoda,ce jih pospravi fentanil,so si sami krivi.California je ne samo industrijska drzava ampak tudi agrarna.V kmetijstvu potrebujejo ogromno delavce,ce nebi bilo tukaj Mexkancev,bi bil velik problem v kmetijstvuLenuhi pa se valjajo po mestih v sotorih,hudic ga vedi,kam hodijo scat in srat……In spet,kar se stanovanjske krize tice je nekako takole,res se malo gradi stanovanjskih blokov ali single homes pa toliko,da rastejo,kot gobe po dezju.Ah,saj se ne splaca debatirat naprej,lahko samo to recem,da verjetno nebi nikjer v USA dozivel take visoke starosti.Klima je perfektna,res je,da je po leti vrocina ali je suha in se lazje prenasa.
    A hudica,naprej se pa zvizga…….meni se niso zdravi mladi lenuhi nikoli smilili!
    Pozdrav iz soncne CA!

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Ameriške volitve: Vrnitev Donalda Trumpa!

Ameriške volitve: Vrnitev Donalda Trumpa!

Ne glede na napovedi, da bo zaradi počasnosti štetja glasov in morebitnih zapletov rezultat predsedniških volitev v Združenih državah znan šele čez nekaj dni, pa že zdaj precej bolje kaže Donaldu Trumpu, ki za vrnitev v Belo hišo potrebuje vsaj 270 elektorskih glasov. Že približno dve uri po zaprtju prvih volišč je razlika med Trumpom in Kamalo Harris znašala že okoli 60 elektorskih glasov (Trump 246, Harris 183), pri čemer je republikanski kandidat osvojil Severno Karolino, eno izmed t.i. nihajočih držav. Teh je skupaj sedem, Trump pa je po zadnjih podatkih tudi najbolj skeptičnih medijev že globoko čez mejo 270 elektorskih glasov in je uradno novi predsednik ZDA.

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Izrael in Ukrajina imata skupna sovražnika v podobi zahodne skrajne levice in skrajne desnice. Tako skrajni levici kot skrajni desnici sta namreč skupna antisemitizem in zagovarjanje Putinovih dejanj v Ukrajini. To je dodaten dokaz, da ima politična premica v resnici obliko podkve in da so si skrajni levičarji in skrajni desničarji med seboj bolj podobni, kot so si to sami pripravljeni priznati. In če so Judje v obstoječih razmerah meritokracije kot družbena skupina posebej uspešni, so pač priročni dežurni krivci in nepogrešljivi v teorijah zarot. In če Rusija vnaša kaos v mednarodne odnose, potem je njihova zaveznica pri slabitvi obstoječega reda na Zahodu.

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

V vse bolj razgreti polemiki o zgraditvi še enega jedrskega reaktorja v Krškem (JEK 2) je eden osrednjih argumentov nasprotnikov tega projekta ta, da gre za podobno “zgrešen projekt” kot je bil TEŠ 6, ki naj bi veljal za “spomenik korupcije”. Pa je to sploh res? Bine Kordež se je zakopal v številke in podatke, ki to hipotezo precej omajejo. Investicija v razvpiti šesti blok šoštanjske termoelektrarne je znašala 1,4 milijarde evrov, letni strošek obratovanja je okoli 200 milijonov. Ko TEŠ obratuje, nam zagotavlja približno tretjino električne energije, kar pomeni, da bi morali v nasprotnem primeru uvažati iz tujine 45 % vse električne energije. TEŠ torej vseeno ne predstavlja takšne katastrofalne investicijske odločitve, kot jo razumemo; glede na razpoložljive podatke smo s trgovanjem z domačo proizvodnjo elektrike v času nihanj cen mogoče izgubili celo več denarja.

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Kaj bo 6. novembra letos, vemo: predsedniške volitve v Združenih državah, kjer se bosta pomerila demokratka Kamala Harris in republikanec Donald Trump. Prva je do izraelskih načrtov glede kaznovanja Irana precej zadržana, Trump pa svojega starega prijatelja Benjamina Netanjahuja ves čas spodbuja, naj gre “v akcijo”, češ da boljše priložnosti morda dolgo ne bo imel. Če bi Izrael do začetka novembra dejansko izvedel močnejši napad na Iran, bi to lahko škodovalo Kamali Harris, zato iz Bele hiše, kjer je vsaj formalno še vedno šef senilni Joe Biden, pritiskajo na Netanjahuja, naj se vzdrži skušnjave po obračunu z Iranom. V zameno so mu pripravljeni pogledati skozi prste v Libanonu …

Kdo bo nasledil nesrečnega Antonia Gutteresa, generalnega sekretarja OZN?

Kdo bo nasledil nesrečnega Antonia Gutteresa, generalnega sekretarja OZN?

Včerajšnja razglasitev generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov za nezaželeno osebo v Izraelu je na prvi pogled resda nekoliko čustven odziv judovske države na nenavadno zadržanost Antonia Gutteresa ob iranskem raketnem napadu na Izrael, ki ga 75-letni Portugalec sprva ni obsodil. Vendar pa že hiter pogled v zgodovino OZN po letu 2017, ko je Gutteres postal generalni sekretar, pokaže vrsto hudih spodrsljajev, neodločnosti in pomanjkanja energije. Za preživetje svetovne organizacije je nujno, da junija prihodnje leto, ko Gutteresu poteče mandat, za šefa dobi mlajšega, bolj odločnega človeka, ki ne bo imel težav s svojo integriteto.

Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”

Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”

Iz Jeruzalema je včeraj po diplomarskih kanalih do nas prišel odgovor na slovensko demaršo glede zadnjih dogodkov v Libanonu, ki se utegnejo zaostriti do te mere, da bomo na Bližnjem vzhodu dobili še eno “formalno” bojišče. Demarša pomeni obliko diplomatskega protesta ene države zaradi stališč, politike oziroma ravnanja druge države. V tem primeru ne gre le za odziv na slovensko stališče v Varnostnem svetu, ki mu naša država predseduje, temveč tudi na reakcije za nekatere izjave slovenskega premierja Roberta Goloba v New Yorku v preteklem tednu tako v Generalni skupčini OZN kot tudi v Varnostnem svetu. Izraelci so namreč spregledali Golobov blef, o čemer smo poročali včeraj, kajti ves nastop je bil namenjen izključno slovenski javnosti, torej je imel notranjepolitično ozadje. Oziroma kot so to v diplomatskem jeziku zapisali Izraelci, Golobov nastop “vzbuja dvom o nepristranskosti in resnosti slovenskih pozivov k miru”.

Če pade še Marta Kos, je naslednja Tanja Fajon, toda idealni komisar bi bil Borut Pahor …

Če pade še Marta Kos, je naslednja Tanja Fajon, toda idealni komisar bi bil Borut Pahor …

Če bodo oktobra evropski poslanci zavrnili Marto Kos kot komisarsko kandidatko, je naslednja na vrsti “tiha favoritka” Tanja Fajon, ki je povrhu vsega še socialistka in uživa veliko podporo svoje strankarske skupine v Evropskem parlamentu. Resor širitve ji je več kot pisan na kožo. V bistvu je Tanja Fajon idealna kandidatka za ta položaj. Samo še nekdo v Sloveniji bi bil primernejši za komisarja za širitev. In ta nekdo za razliko od gospe Fajon ta trenutek nima neke resne službe. Govorimo seveda o bivšemu predsedniku Borutu Pahorju. Tudi Golobu bi njegov odhod v Bruselj ustrezal, saj bi se ga za pet let znebili, zato bi bilo konec nevarnosti, da bi Pahor z Anžetom Logarjem konec prihodnjega leta zarotniško sestavil resno sredinsko stranko, ki bi nastopila na parlamentarnih volitvah in po možnosti zmagala. Kajti pri Pahorju je vedno obstajala nevarnost, da se skozi zadnja vrata vrne v politiko.