Ključnik: Amerika
Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Prisega Vladmirja Putina, ki bo v Kremlju še naslednjih šest let, je ostala pri nas medijsko precej prezrta. Pa ne bi smela biti, kajti ruski avtokrat je naš sovražnik, evropske volitve čez mesec dni pa bodo idealna tarča ruskih služb. V bistvu lahko pričakujemo okrepljene subverzivne dejavnosti, kar velja tudi za Slovenijo, ki se je znašla med državami na vrhu seznama Putinovih sovražnikov. Resda skuša vlada iz razumljivih razlogov ustvariti občutek varnosti, vendar je dejstvo, da smo z Rusijo v (hibridni) vojni in da poteka obveščevalna vojna že več let. Razkritje dveh spečih agentov iz Črnuč ali izgon ruskega “diplomata” Lemeševa iz Ljubljane še ne pomenita, da je v naši državi razbita tudi Putinova vohunska mreža.

Vojna in mir

Vojna in mir

Če odmislimo potencialno škodo, ki lahko nastane zaradi hekerskih napadov v prihodnosti, potem smo z zadnjo potezo Rusije prišli še za korak dlje stanju, za katerega lahko rečemo, da je bližje vojni kot miru. Evropskim, slovenskim politikom pa še posebej, bo sila neprijetno v času pred evropskimi volitvami državljane in volivce prepričevati, da Evropska unija ali zveza Nato nista v vojni z Rusijo in Putinovim režimom. Res ne?

Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

V petek, 15. marca, so se začele predsedniške volitve v Ruski federaciji, na katerih formalno nastopajo štirje kandidati, vendar je edini pravi kandidat Vladimir Putin, ki si obeta ogromno večino že v prvem krogu volitev. Po oceni poznavalcev razmer bi bilo presenečenje, če bi dobil manj kot 70 odstotkov glasov. Spomnimo, na zadnjih volitvah pred šestimi leti je “pokasiral” kar 76 odstotkov, kar je pri nas na Zahodu za vsakega politika praktično nepredstavljivo. Putin pa si letos morebiti lahko obeta celo višjo podporo, saj se je totalitarni nadzor na rusko družbo od leta 2018 občutno okrepil, še posebej pa po začetku vojne v Ukrajini, ki se ji v Rusiji sicer ne sme reči vojna, vsakršno nasprotovanje Putinovi “specialni vojaški operaciji” pa lahko pomeni tudi zaporno kazen.

Pisma prijateljici pisateljici: Dolgoletno dopisovanje Brede Smolnikar in Jolke Milič

Pisma prijateljici pisateljici: Dolgoletno dopisovanje Brede Smolnikar in Jolke Milič

Poldrugo desetletje je trajalo dopisovanje med dvema značajsko precej različnima avtoricama, ki pa sta bili v svojem duhu obe pokončni upornici. Pisateljici, Breda Smolnikar in Jolka Milič, se nista nikoli udinjali uradnemu političnemu in ustaljenemu literarnemu toku. Na samosvoj način sta se razmejevali z omejeno mentaliteto našega političnega enoumja, piše Lev Detela. Breda Smolnikar je po zaslugi slovenskega sodišča doživela cenzuro in prepoved svoje knjige Ko se tam gori olistajo breze, v kateri so se v zatohlem duhu provincializma “prepoznale” neke stare čivke. Enega hujših madežev na ugledu slovenskega sodstva je izbrisalo šele Ustavno sodišče, ki je Smolnikarjevo osvobodilo krivde, kasneje je podobno razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice: svoboda umetniškega ustvarjanja je na literarnem področju temeljno merilo. Pisatelji uživajo svobodo govora pri svojem delu.