Ključnik: Amerika
Po Trumpovi zmagi: Geopolitične priložnosti in slabosti Slovenije

Po Trumpovi zmagi: Geopolitične priložnosti in slabosti Slovenije

Slovenska zgodovinska in kulturna povezava s slovanskimi narodi se v določenih okoliščinah lahko prevede v diplomatsko prednost. Slovenija bi v času Trumpove administracije, ki se je že izkazala za naklonjeno bolj pragmatičnemu odnosu z Rusijo, lahko odigrala vlogo mostu med Zahodom in Vzhodom. Zaradi svoje nevtralnosti in majhnosti ima Slovenija možnost, da ohrani diplomatske odnose z Rusijo, kar je ključno glede na napetosti med Evropsko unijo in Rusijo zaradi ukrajinskega konflikta. Hkrati lahko, če se EU premakne proti večji samostojnosti in manjši odvisnosti od ZDA, Slovenija izkoristi svoje povezave za večjo vlogo v regionalni stabilnosti in morda celo za diplomatske pobude na Balkanu in v Vzhodni Evropi.

Zapravljena integriteta: Medijska prostitucija in ameriške volitve

Zapravljena integriteta: Medijska prostitucija in ameriške volitve

O čem bodo odločali ameriški volivci 5. novembra? Izbirajo lahko med kontinuiteto politike sedanjega predsednika Josepha Bidena, čigar podpredsednica je bila Kamala Harris, in populizmom Donalda Trumpa. Trump je antijunak, samooklicani borec proti establishmentu, torej nastopa proti vsemu, kar naj bi šlo večini Američanov najbolj na živce v zvezi s politiko v washingtonskem močvirju. Če bo zmagal Trump, bo to tudi velika klofuta mainstream medijem, ki so do zadnjega brez kančka sramu navijali za Kamalo Harris. Njena zmaga na drugi strani pa bi pomenila, da je globoka država nepremagljiva in da je povsem vseeno, kdo je njen glavni igralec. Po tej logiki lahko za prihodnjega predsednika Združih držav kandidirata tudi Racman Jaka ali Miki Miška.

Ameriške predsedniške volitve kot popularni šov

Ameriške predsedniške volitve kot popularni šov

Kdo od zvezdnikov podpira Kamalo Harris in kdo Donalda Trumpa? Ta informacija je v ZDA nadvse pomembna, saj slavni s svojo podporo vplivajo na javno mnenje in mobilizacijo volivcev. Predsedniške volitve v ZDA bodo potekale 5. novembra 2024, na njih pa se bosta za zmago potegovala Kamala Harris kot kandidatka demokratske stranke in Donald Trump kot kandidat republikancev. Kampanje so intenzivne in usmerjene v pridobivanje podpore različnih volilnih skupin. Pri tem pa imajo veliko vlogo tudi zvezdniki, saj s svojo podporo širijo vpliv kandidatov med svojimi sledilci.

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …

Koliko je v Kaliforniji še prostora za ameriške sanje?

Koliko je v Kaliforniji še prostora za ameriške sanje?

Če bi bila samostojna država, bi bila Kalifornija peto gospodarstvo na svetu. Še vedno pa je The Golden State, kot so ji nekoč rekli, največja ekonomija v Združenih državah Amerike. Toda Kalifornija ni več, kar je bila. Ljudje so se začeli izseljevati zaradi izjemno visokih cen nepremičnin. Hud problem so tudi droge, zlasti fentalin, ki je to ameriško zvezno državo postavil na vrh odvisnosti od drog. Kalifornija ima težave tudi z vedno večjo brezposelnostjo, zadolženostjo in neučinkovito javno upravo. Zaradi woke ideologije, ki jo zagovarjajo Demokrati, ki so v Kaliforniji trdno na oblasti, prihaja do poslovnih odločitev, ki gospodarsko škodujejo tej ameriški zvezni državi. Zadnji primer je selitev Space X v Teksas, za kar se je Elon Musk odločil tudi zaradi čisto osebne zamere …

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Prisega Vladmirja Putina, ki bo v Kremlju še naslednjih šest let, je ostala pri nas medijsko precej prezrta. Pa ne bi smela biti, kajti ruski avtokrat je naš sovražnik, evropske volitve čez mesec dni pa bodo idealna tarča ruskih služb. V bistvu lahko pričakujemo okrepljene subverzivne dejavnosti, kar velja tudi za Slovenijo, ki se je znašla med državami na vrhu seznama Putinovih sovražnikov. Resda skuša vlada iz razumljivih razlogov ustvariti občutek varnosti, vendar je dejstvo, da smo z Rusijo v (hibridni) vojni in da poteka obveščevalna vojna že več let. Razkritje dveh spečih agentov iz Črnuč ali izgon ruskega “diplomata” Lemeševa iz Ljubljane še ne pomenita, da je v naši državi razbita tudi Putinova vohunska mreža.

Vojna in mir

Vojna in mir

Če odmislimo potencialno škodo, ki lahko nastane zaradi hekerskih napadov v prihodnosti, potem smo z zadnjo potezo Rusije prišli še za korak dlje stanju, za katerega lahko rečemo, da je bližje vojni kot miru. Evropskim, slovenskim politikom pa še posebej, bo sila neprijetno v času pred evropskimi volitvami državljane in volivce prepričevati, da Evropska unija ali zveza Nato nista v vojni z Rusijo in Putinovim režimom. Res ne?

Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

V petek, 15. marca, so se začele predsedniške volitve v Ruski federaciji, na katerih formalno nastopajo štirje kandidati, vendar je edini pravi kandidat Vladimir Putin, ki si obeta ogromno večino že v prvem krogu volitev. Po oceni poznavalcev razmer bi bilo presenečenje, če bi dobil manj kot 70 odstotkov glasov. Spomnimo, na zadnjih volitvah pred šestimi leti je “pokasiral” kar 76 odstotkov, kar je pri nas na Zahodu za vsakega politika praktično nepredstavljivo. Putin pa si letos morebiti lahko obeta celo višjo podporo, saj se je totalitarni nadzor na rusko družbo od leta 2018 občutno okrepil, še posebej pa po začetku vojne v Ukrajini, ki se ji v Rusiji sicer ne sme reči vojna, vsakršno nasprotovanje Putinovi “specialni vojaški operaciji” pa lahko pomeni tudi zaporno kazen.

Pisma prijateljici pisateljici: Dolgoletno dopisovanje Brede Smolnikar in Jolke Milič

Pisma prijateljici pisateljici: Dolgoletno dopisovanje Brede Smolnikar in Jolke Milič

Poldrugo desetletje je trajalo dopisovanje med dvema značajsko precej različnima avtoricama, ki pa sta bili v svojem duhu obe pokončni upornici. Pisateljici, Breda Smolnikar in Jolka Milič, se nista nikoli udinjali uradnemu političnemu in ustaljenemu literarnemu toku. Na samosvoj način sta se razmejevali z omejeno mentaliteto našega političnega enoumja, piše Lev Detela. Breda Smolnikar je po zaslugi slovenskega sodišča doživela cenzuro in prepoved svoje knjige Ko se tam gori olistajo breze, v kateri so se v zatohlem duhu provincializma “prepoznale” neke stare čivke. Enega hujših madežev na ugledu slovenskega sodstva je izbrisalo šele Ustavno sodišče, ki je Smolnikarjevo osvobodilo krivde, kasneje je podobno razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice: svoboda umetniškega ustvarjanja je na literarnem področju temeljno merilo. Pisatelji uživajo svobodo govora pri svojem delu.