Ključnik: Klemen Boštjančič
Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Državni zbor je v sredo potrdil državna proračuna za leti 2025 in 2026, ki predvidevata rekordno državno porabo v zgodovini neodvisne Slovenije ob popolni odsotnosti resnih strukturnih reform in ukrepov za večjo učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Proračun za leto 2025 je vlada s popravki napihnila še za dodatne 1,3 mrd na 17,1 mrd EUR ob 1,9 mrd primankljaja, pri čemer je zaskrbljujoče, da praktično nihče od poslancev vladne koalicije ni bil sposoben minimalno kritičnega razmišljanja o takšnem ekscsnem zapravljanju, nasprotno, priča smo bili kimanju vsemu, kar v Državni zbor prinese vlada. Kam gredo javne finance naše države jasno pove podatek, da so bili odhodki proračuna še v letu 2019 10,2 mrd EUR (!).

Od globalnega superdigitalnega raziskovanja vode prek moralnega svetilnika Evrope do nosilca miru na Bližnjem vzhodu

Od globalnega superdigitalnega raziskovanja vode prek moralnega svetilnika Evrope do nosilca miru na Bližnjem vzhodu

Rekordno dolgo, takorekoč ves teden, je bil premier Robert Golob v New Yorku in se skupaj s svojo partnerko močno trudil, da bi v Sloveniji vsi opazili njegovo genialnost globalnega vodenja. Generalna skuščina OZN, Varnostni svet … povsod ga je bilo veliko. Kajti reševanje svetovnih problemov je odličen recept za prikrivanje lastnih slabosti. Golob lahko s čevljem tolče po govornici v Združenih narodih pa zato doma v Sloveniji ne bo nič manj afer, škandalov, in odstopov. V bistvu se lahko premier v imenu svobode naslednjič v Varnostnem svetu postavi na glavo, pa s tem ne bo zakril dejstva, ki vse bolj prihaja na dan: da je namreč nesposoben voditi Vlado Republike Slovenije.

Teden, ko bo premier z varne turistične razdalje iz ZDA opazoval finalno blamažo njegove digitalne ministrice

Teden, ko bo premier z varne turistične razdalje iz ZDA opazoval finalno blamažo njegove digitalne ministrice

V prihajajočem tednu bo poleg sej komisij za nadzor javih financ Državnega zbora, ki bodo dodatno osvetljevale, naslavljale nezakonito, negospodarno ravnanje ministrice Emilije Stojmenove Duh, pa tudi finančnega ministra Klemna Boštjančiča v primeru Litijska, na sporedu že druga interpelacija proti omenjeni digitalni ministrici, ki že leto dni v posmeh vsem racionalnim postopkom, nadzornim institucijam, nedepolitiziranim medijem, “razdeljuje” neuporabne računalnike, ki jih nihče ne potrebuje. Pri tem se zlaže vsakič, ko odpre usta, kar zadnje zadnje dni vsaj posredno, a usklajeno ponavljajo, ugotavljajo tudi t. i. mainstream mediji. Se končno obeta odstop, ki bo seveda v izključni funkciji zaščite sposobnosti in lika vrhunskega menedžerja?

Vzporedni svetovi vlade Roberta Goloba in akrobatska vrnitev Marte Kos

Vzporedni svetovi vlade Roberta Goloba in akrobatska vrnitev Marte Kos

Letošnja nosilna tema Blejskega strateškega foruma A World of parallel realities/Svet vzporednih realnosti ne bi mogla bolje ustrezati tudi našemu trenutnemu notranjepolitičnemu vsakdanu. Le nekaj dni po “blejskem” bahanju in samoprepričevanju predstavnikov slovenske vlade o trenutni vesoljni pomembnosti, ugledu, prepoznavnosti Slovenije v svetu, Združenih narodih, v samostojni Palestini, Evropi in širše… je postalo jasno, da je Ursula von dr Leyen “najboljšemu” slovenskemu kandidatu za komisarja Tomaža Veselu pokazala rdeči karton, našemu priznanemu, uglednemu, vplivnemu premierju pa sporočila napotke za imenovanje bolj ustreznega kandidata, bolje rečeno kandidatke. Naša vlada je “pomahala z repkom” in že urgentno išče osebo po meri “prijateljice” Ursule, saj mora biti ime znano v 48-ih urah. To bo po ponedeljkovem sklepu vlade Marta Kos, ki je leta 2022 protestno izstopila iz Svobode, ker ta stranka ni spoštovala demokratičnih načel, strokovnosti, vrednot nekoruptivnosti, enakopravnosti in človekovih pravic. Razumite, če lahko.

Napovedana vroča politična jesen bo najbolj “žgala” po denarnicah davkoplačevalcev

Napovedana vroča politična jesen bo najbolj “žgala” po denarnicah davkoplačevalcev

V zadnjem tednu pred začetkom koledarske jeseni in novega šolskega leta so se vrstile analize, napovedi okoli političnega dogajanja v naslednjih mesecih. Osnovna okoliščina, ki bo zaznamovala zadnje normalno “operativno” leto aktualne vlade pred naslednjimi volitvami, je kronična odsotnost kakršnihkoli resnih strateških ukrepov, reform, ki jih je svobodna garnitura obljubljala pred volitvami. Ob dodatnih, akutnih tekočih problemih se bo pritisk javnosti in medijev gotovo stopnjeval, vlada pa bo v vedno večji časovni stiski pri sprejemanju vsaj na pol oprijemljivih in kredibilnih ukrepov.

Samoupravni “nikogaršnji hlapci” s Kolodvorske bi mesečni RTV davek dvignili kar na 17 evrov!

Samoupravni “nikogaršnji hlapci” s Kolodvorske bi mesečni RTV davek dvignili kar na 17 evrov!

Če je kaj uspelo vladi Roberta Goloba, je to dokončna vsebinska, novinarska, finančna razgradnja javnega zavoda RTV Slovenija. To je ena redkih obljub, ki jo je izpolnil. Javni zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, je spremenil v samoupravni zavod tam zaposlenih in izkrivljene, politično enosmerne civilne družbe, ki je v skladu z njihovimi sposobnostmi upravljanja “zajebala vse, kar se je zajebat dalo” (prosto po Predinu). Vmes se osvoboditelji RTV ideološko “pobijajo” med seboj, uprave, direktorji odstopajo, nimajo pojma, kaj bi, ampak bodo pa složno rešili svoje nadpovprečne plače. Njihova rešitev je seveda še več davkoplačevalskega denarja v preluknjano javno medijsko kanto.

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Zadnji poletni dnevi, tedni so kljub uradnim parlamentarnim, sodnim. šolskim in splošnim počitnicam precej politično aktivni in zabavni. V glavni vlogi je spet predsednik vlade Robert Golob, ki skorajda vsak dan poskrbi za kakšno sočno novico dneva. Pri njegovih zadnjih aktivnostih pa so v ospredje spet priplavali njegova osnovna nrav, karakter, organizacijske (ne)sposobnosti, s katerimi državljanom vztrajno dopoveduje, da ga v bistvu ne zanimajo, se jim posmehuje iz dneva v dan s svojim praznim hvalisanjem, lažmi, prirejanjem podatkov. Strokovnjaki za politično nastopanje si sicer niso edini v oceni, ali enostavno zavestno laže in uživa v tem nategovanju ljudstva, ali pa resno misli, da je uspešen in se zato tako nekritično pojavlja v javnosti in razlaga svojo izumetničeno resnico, ki jo nekateri še vedno mirno kupujejo.

Pirati z Litijske

Pirati z Litijske

V zadnjih dneh se za medijsko zaveso uspehov naših športnikov in fizičnega, ali vsaj mentalnega romanja na dopuste večine Slovencev, odvija končnica afere Litijska 51, ki je odnesla Tanjo Fajon z vrha SD. Najprej je notranja revizija ministrstva za pravosodje pokazala, da neki imaginarni nižji uradniki, naj si bodo člani različnih strank ali prepričanj, nikakor niso odgovorni za ta korupcijski in poslovni škandal. Kot smo na tem portalu že večkrat izpostavili, so logično, pravno, vsebinsko, računovodsko…edini odgovorni ex ministrica Dominika Švarc Pipan, finančni minister Klemen Boštjančič in predsednik vlade Robert Golob. To je potrdilo tudi Računsko sodišče. Novica, ki bi v razmeroma normalni demokraciji odnesla vlado, je v večini medijev končala pod neko na pol zabavno rubriko. Upajo, medijsko urejajo, “spinajo”, da bi šlo čim prej “mimo”.

Kje je davčna reforma?

Kje je davčna reforma?

Premier Robert Golob je dne 29. novembra 2023 na vrhu slovenskega gospodarstva, ki se ga je v Kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je, da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo. Bliža se junij 2024 in davčna reforma še ni predstavljena. Kot smo lahko 16. maja 2024 zasledili v medijih (STA), je Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, povedala, da so v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema … ki bobo predstavljen predvidoma v naslednjih tednih. Če pozorno preberemo njen zapis, bi lahko zaključili, da najverjetneje nimajo še nič konkretnega. Še vedno živimo od obljub, pravi Ivan Simič.