“Butalci” je sicer naslov zbirke humoresk pisatelja Frana Milčinskega. Objavljal jih je v raznih časopisih, kot zbirka pa so izšli po njegovi smrti. Butalci so prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej “omejeni”, kar bi bilo danes za nekatere celo politično nekorektno poimenovanje. Neprestano patološko tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja. Zelo pomenljivo, povedno, če apliciramo na današnji čas bolestnega političnega tekmovanja doma in v svetu. Tudi tale tekst v duhu pustovanja določene aktualne zadeve prikazuje v satiričnem smislu.
Zavetnik Butal je menda Sveti Florijan, katerega Butalci navadno imenujejo Sveti Cvetoslav. Praznovanje zavetnikovega godu poteka precej slavnostno. Dopoldne poteka praznovanje ob golažu, popoldne pa sledi veselica, na kateri se rado zgodi, da zmanjka vina. Butale so bile včasih, v skladu z legendo, odprte za butalske misli le nekaj dni v letu. Okoli Pusta, ki preganja sivo, dolgočasno zimo. Danes imamo žal Butale vsak dan, ne kot kulturno izročilo ob Pustu, ampak kot izvoljeno kontinuirano realnost.
Besedilo Butalcev je brezčasno priljubljeno in trdoživo kljubuje zobu časa. Butalci spadajo med klasične besedne umetnine – zato lahko hkrati nagovarjajo otroke in odrasle –, so ostra satira o delovanju slabo utečenega, pokvarjenega, izrojenega državnega aparata.
*******
Zato lahko v skladu z butalskim izročilom mirno ugotovimo, da imamo ministrico za pravosodje, sedaj že ex (nihče ne ve, če je to res, kar je spet stvar za raziskovalne butalce), ki podpiše butalsko pogodbo za 7,7, milijonov evrov, za stavbo, ki jo ni videla. Podpisala je s klavzulo videno-kupljeno. Kdo je videl, kdo kupil, je nejasno. Ona ne. Nek posrednik, čisto slučajno njena kolegica, sošolka je dobila skoraj 1 milijon evrov butalske provizije. So pa menda nepoučeno butalsko reviko, doktorico znanosti zavedli, saj sploh ni vedela, kaj podpisuje. Butalci tudi verjamejo, da jim je vse neumnosti podtaknila ne-butalska opozicija.
Butalci ministru za finance tudi verjamejo, da je plačilo skoraj 8 milijonov evrov iz proračunske rezerve med božično-novoletnimi prazniki ustaljen običaj. Butalski običaj je tudi, da o izrednih nakazilih iz proračuna ni obveščen predsednik vlade. Kot je razložil minister za finance v Državnem zboru, se butalcem mirno zgodi, da se 8 milijonov evrov, drobiž menda, izgubi med nakazili za različne druge nakupe države. Morda za osem milijonske butalske neuporabne računalnike v butalskem skladišču, za neznane butalce.. Butalcem je tudi povsem normalno, da sporne posle raziskujejo kar tisti, ki so jih zakuhali.
Butalcem se zgodi tudi to, da v istem dnevu po sklepu vlade, plačajo kupnino za zadeve brez osnovne dokumentacije. Brez ocene vrednosti kupljenega, brez notarsko overjenih pogodb., brez projektne dokumentacije. Potem obtožijo svoje pod-butalce, da so krivi za vse butalščine. Butalci, sploh na Ministrstvu za finance, tudi ne preverjajo, če so izredna izplačila iz rezerv proračuna usklajena z butalskim predsednikom vlade.
Butalci občasno podpišejo tudi ločen sporazum s sindikati javnega sektorja, ki jim onemogoča mininalni pogajalski prostor za izvršitev odločb Ustavnega sodišča ali dogovor s sindikatom zdravnikov. Butalci in njihov predsednik vlade pa nikoli ne vplivajo na delo Policije ali drugih državnih organov, gre samo za osnovno butalsko izobraževanje, zaposlovanje isto usmerjenih butalcev. Butalci tudi ne financirajo prijateljskih medijev, sploh pa ne prijateljskih nevladnih butalskih organizacij, ki obvladujejo prijateljske butalske medije, z javnimi na čelu.
Butalci so integralni del pustnega karnevala v Cerknici (pust.si)
Butalci skrbijo za sorazmerni, zeleni, trajnostni gospodarski razvoj. Spodbujajo t. i. krožno gospodarstvo, pri čemer večina Butalcev misli, da je to primarno gradnja krožnih križišč. Če kakšnim butalcem niso všeč sosedove krave, jih butalski inšpektorji kar ugrabijo in razdelijo bolj pravilno usmerjenim butalcem. Butalci kupujejo tudi sodobne eko-bio butalske e-avtomobile, ki jih polnijo z elektriko iz elektrarn na premog. Seveda so v Butalah zgradili termoelektrarno, ki naj bi delovala na domač premog, ampak ga morajo sedaj uvažati, ker je domačega logično zmanjkalo. Prav tako na premog obratujeje butalske toplotne črpalke, saj se v Butalah ne smejo ogrevati na drva, vse v skladu z butalsko zeleno trajnostno logiko. V Butalah predsednik vlade v prostem času trguje z elektriko, prodaja jo državnem podjetju, v katerem ima glavni vpliv njegova vlada. Vse v skladu s pravno butalsko državo.
Butalci tudi menijo, da je manj reform več reform. Zato se izogibajo reformi zdravstvnega sistema, pokojniskega sistema, plačnega sistema v javnem sektorju. Butalsko nepomembna je tudi povezava osrednje Slovenije s Koroško, t. i. butalska tretja os. Najmanj pomembno pa je skrajševanje butalskih čakalnih vrst v zdravstvu. Ker nepoučeni butalci najraje stojijo v čakalnih vrstah, ali pa plačujejo že plačane storitve v javnem sektorju še zasebnim zdravniškim ambulantam, ki v Butalah nikoli ne stavkajo in so vedno dosegljive, sploh, če plačujete z gotovino.
Butalci tudi menijo, da je Našo pesem Karla Destovnika Kajuha napisal Srečko Kosovel. Kot tudi menijo, da bo cenzura, ki jo prinaša nov butalski Zakon o medijih, prinesla več butalske demokracije. V butalski demokraciji pa poslanci Državnega zbora občasno tudi namenona iztikajo in vtikajo kartice glasovalnih naprav, ker jim ni všeč njihov butalski rezultat glasovanja.
Butalci imajo posebnega župana glavnega mesta, za katerega veljajo posebni butalski zakoni, na podlagi katerih lahko počne, kar hoče, saj ga butalska sodišča nikoli ne obsodijo. Butalski tožilci ponavadi namreč pozabijo vložiti obtožnice v predpisanih rokih, ali pa dokazi izginejo neznano kam. Posebni butalski župan ima tudi posebno dovoljenje, da lahko brez ustreznih dovoljenj gradi butalsko kanalizacijo čez pitno vodo Butalcev, pri čemer se večina Butalcev s tem popolnoma strinja.
Imeli so Butalci svojčas samo enega policaja, pa še ta ni bil čisto pravi policaj. Bil je to občinski hlapec, ki si je ob nedeljah in praznikih nadel kapo, v roko vzel helebardo in postal policaj, strah vseh tolovajev. (Slika: pust.si)
Butalci menijo, da bodo uspeli s svojo butalsko zunanjo politiko, v kateri se namenoma ne strinjajo s svojimi sosedi v Evropi in razvitem demokratičnem svetu, ampak iščejo skupne interese z butalskimi prijatelji iz Afrike, Azije, Rusije, Kitajske in drugih butalsko demokratičnih kontinentov, držav.
Občasno se pa Butalci in Ne-Butalci združujejo v butalskih platformah. To niso politične stranke, ampak samo platformska združenja, ki pametujejo o butalskem in ne-butalskem življenju. Platformska združenja, njihovi karnevalski člani, so sicer samo jedro nekih novih butalskih strank, ki bodo menda rešile Butale pred vsemi ne-butalskimi problemi.
Ker se v Butalah večinoma ukvarjajo z izredno nepomebnimi stvarmi in sami s seboj, namesto z razvojem, jim je čisto slučajno industrijska proizvodnja na medletni ravni padla za 10 odstotkov. Prihaja butalska recesija, ampak Butalci ponavadi najbolj plešejo, ko jim je najslabše. Butalci tudi radi vidijo nove obraze, menda naslednji prihaja iz evropskega nogometnega sektorja, kjer so iz službe vrgli pravilno usmerjenega butalca.
*******
Butalce bi morda vpisali tudi v Ustavo, da nam ne pobegnejo, ker je povpraševanje po njihovih storitvah ogromno.
V šoli so nas učili, da je France Prešern v največji meri od vseh Slovencev oblikoval slovensko identiteto. Mogoče res. Vendar je to identiteto najbolje od vseh prikazal Fran Milčinski v svoji knjigi Butalci. Tudi 100 let po izidu njegove knjige je njen prikaz značilnosti našega naroda še vedno sveže aktualen in se ni spremenil niti za dlako.
Kdor o povedanem dvomi, naj si še enkrat podrobno ogleda volilne rezultate predlanskih volitev.
KHM, tole je vse res, niso pa Butale, ampak Slovenija.
Lex-Magna, ki je sredi lanskega decembra dobil podporo 58 poslancev (med njimi tudi SDS, NSi se je vzdržala), proti so bili trije poslanci Združene levice.
Zakon je med drugim predvidel razlastitev imetnikov kmetijskih zemljišč, kar se kasneje ni zgodilo, saj so vsi kmetje pristali na nadomestna zemljišča.
Ivan Cankar s svojo satirično-posmehljivo “dolino šentflorjansko” in Fran Milčinski s svojimi burlesknimi “butalci” sta jasnovidno in preroško napovedala prihodnost Slovencev, ki neposredno izvira iz globljih zgodovinskih in značajskih posebnosti in slabosti Slovencev kot posameznikov ter celotne slovenske nacije kot državljanov samostojne RS.
Naj bo Avstro-ogrsko cesarstvo, Kraljevina SHS, Titova eno-partijska diktatura FLRJ/SFRJ ali samostojna, večstrankarska parlamentarna demokracija v RS, družbeni sistemi in vladajoči režimi se na tem prepišnem ozemlju spreminjajo, sprevračajo, odmirajo in se porajajo, a Slovenci ostajamo neomajno ter trdoglavo zvesti in ponosni na svoje prepoznavne značajske osebne in kolektivne karakteristike “šentflorjancev” in “butalcev”.
Zgodovina nam kaže, da smo se s svojimi prepoznavnimi osebnimi in nacionalnimi karakteristikami, ki nam niso vselej v ponos, dolgotrajno nadvse uspešno upirali celo najbolj nasilnim in posesivnim tujim polaščevalcem s severa, zahoda, vzhoda in juga.
Burleskno-groteskna in tragi-komična politično-socialna aktualnost v RS pa nam razkriva, da smo sebi in svoji prihodnosti najbolj samo-destruktivno nevarni sami, medsebojno sovražno izključujoči in likvidatorsko brezobzirni prav zdaj, ko smo končno zgodovinsko dosegli in doživeli svojo svobodno in samostojno nacionalno državo slovenskega naroda in ko smo se vsaj deklarativno z veljavno ustavo zavezali politično pluralni, večstrankarski parlamentarni demokraciji, vladavini prava ter univerzalnim temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam.
Vladajoči režimi, družbeni sistemi in modne politične ideologije se spreminjajo, Slovenci pa ostajamo enako zvesti/nezvesti, načelni/nenačelni, junaški/opreznoritni, iskreni/lažnivi …, kot so bili tudi naši predniki skozi vso zgodovino boja za lastno nacionalno elementarno preživetje ter nad tem izsanjano lastno svobodno, samostojno, neodvisno in suvereno državo slovenskega naroda.
“… tragi-komična politično-socialna aktualnost v RS pa nam razkriva, da smo sebi in svoji prihodnosti najbolj samo-destruktivno nevarni … prav zdaj,
ko smo doživeli svojo svobodno in samostojno nacionalno državo slovenskega naroda in ko smo se vsaj deklarativno z veljavno ustavo zavezali politično pluralni, večstrankarski parlamentarni demokraciji, vladavini prava ter univerzalnim temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam…”
Vprašanje je, kdo koga ogroža?
“Zdrav pogled v prihodnost” temelji na ozdravitvi “preteklosti”. To pa pomeni priznanje in obsodbo zločinov, ki jih je Partija (njeno revolucionarno vodstvo) naredila, ko je zlorabila boj proti okupatorju za likvidacijo drugačemislečih državljanov in za prevzem oblasti že med in nato po 2. svetovni vojni.
Ko se bo to zgodilo na ravni države-parlamenta (deklaracija), bodo morali spomeniki revolucionarjev v muzej revolucije, v spomin in opomin prihodnjim generacijam. Ulice in trge pa je treba nujno preimenovati oz. poimenovati po Slovencih prepoznavnih po “njih delih” , tako v svetu kot v domovini!
Kako je možno, da je v N. Gorici, ki bo 2025 Evropska prestolnica kulture množica revolucionarnih spomenikov komunističnim revolucionarjem, na Sabotinu pa poklon njihovemu vrhovnemu komandantu!? EU parlament je 2019, 10 let po prvi resoluciji o obsodbi vseh totalitarizmov ponovno opozoril (resolucija) na take anomalije!
Če so Butalci v knjigi po svoje simpatični, pa so današnji Urška&Aasta&Tanja&Robi butalci politični prevratniki(!), ki delajo za lastne interese in rušijo že dosežene uspehe mlade države, celo ukinjajo muzeje in pietetne spominske dneve! Sramota!
Čudi me, da niti člani SAZU ne prepoznajo kam vse to vodi!
To je zadnja Prešernova proslava! Mislim, da je tako rekel tudi dr. Muhovič v svojem govoru. Za kaj gre? To je zadnja proslava v pristojnosti Upravnega odbora Prešernovega sklada. Od zdaj naprej bo Prešernova proslava v pristojnosti vladnega Koordinacijskega odbora za državne proslave. Torej je Prešernovo proslavo dobila v roke politika. Lahko si mislimo, kakšna bo ta proslava naslednje leto, če bo vladala še naprej zdajšnja koalicija. Proslava bo prava butalska proslava! Levičarji si polagoma uzurpirajo vse sisteme in podsisteme v državi.
(Butalski) parlament je namreč zopet po hitrem postopku sprejel zakon o spremembi zakona o Prešernovi nagradi. (Hitri postopek velja za grozeče katastrofe. S tem postopkom so (Butalci) genialno napovedali prihodnjo katastrofo Prešernove proslave!)
Hvalospevi tej proslavi, ki je pravkar mimo, so labodji spev Prešernove ŠE KULTURNE proslave. Na prihodnji lahko utegnejo peti slavo butalski dekadentni in odbiti LGBTQ+ŽLJBD ideologiji.
Še odgovor IVI. Nismo še razrešili travm revolucije in 2. vojne, po nedolžnem pobiti ostajajo še vedno nepokopani, že rinemo v diktaturo, podobno prejšnji. Zaradi nerazrešenih 80 let starih problemov, znabiti slovenska prihodnost zopet krvava. Zaradi tega levičarji ne bi smeli biti na oblasti. Toda njih ti problemi ne zanimajo, ne briga jih narod in njegova prihodnost, briga jih samo denar in lastno ugodje. To so protinarodni osebki.
Izbor BUTALEC LETA. Predlagam izbiro Butalca leta, kar glede na število kandidatk in kandidatov ne bi smel biti problem.
Glede na zgoraj omenjeno področje zdravstvu in količino budalost tam, bi predlagal za kandidata vodjo strateškega sveta za zdravstvo zdravnika Breclja, ki mu ni jasno, da medicina zdravi človeka in ne organizacij. Obnaša se kot politik v opoziciji, je pa del oblasti. Kot davkoplačevalec pričakujem, da se ukvarja s celovitimi in ne parcialnimi predlogi izboljšav zdravstvenega sistema po zgledih v EU.
Kakovost našega življenja pada,
kaj cvenkov nam je vzela recesija.
Pomanjkanje nas vedno bolj ubija,
al’ konca ne pove nobena vlada.
Še ena zapoznela iz koronskega obdobja:
Višina zdravja javnega je slaba,
kaj Kranjcev vzela je epidemija.
Imunost prav počasi se razvija,
al’ zmage ne pove nam Vanga baba.
Predsedniku vlade in njegovi sponzoruši se je za malo zdelo, da bi bila prisotna na Prešernovi proslavi in podelitvi Prešernovih nagrad. Zato sta si izmislila BUTALSKI izgovor, da nista mogla priti zaradi družinskih razmer. Večina BUTALCEV bo takemu izgovoru verjela…
Če nadaljujem literarno percepcijo delovanja aktualne vlade. Nisem si mislil, ko sem v mladosti bral Alana Forda, da bom nekoč živel v Alan Fordu.
Ha, ha.
Ministarstvo za istraživanje ruda i gubljenje vremena…
Ministrstvo z solidarno prihodnost…
…
Neka ljudska pedem gre takole:
Nikol se nismo tolk smejal,
ko bajta je gorela,
gasilci so po ognju scal,
ko je vode zmanjkalo.
Nakako takole gre danes.
Bata gori, vode za gašenje ni.narod pa veselo pustuje.
Nič ne more ustaviti norosti.
Odtekajo milijoni, kaj milijoni, milijarde, pa ni nobene možnosti, da se norost, ki ni nič drugega, kot kriminal zaustavi.
Temu prispevku se reče kritična, pikra, ironična satira brez žalitev ali česa podobnega. Na žalost realno vsakdanja butalska burleska vrhovnih butalskih veljakov. Vrhovni butalci imajo še za večje butalce vse, ki verjamejo v poštenost upravljalcev butalskega premoženja, oziroma so za njih butalsko butalski butalci. Levo usmerjeni butalci, gledajo na razmišljanje drugih, češ, da vsak ki ne sledi slepo vladanju vrhovnih butalcev, je preprosto butalska ovca. Sam pa butalski intelektualec, ki s svojim butalskim umom prekaša običajnega butalca, ki mu vsaj malo poganjajo sinapse po butalskih možganih.
Možgani vinskih mušic imajo več milijonov sinaps in s tem premorejo več aktivnost pomembnih za učenje in spomin povprečnega butalca. Slab spomin je značilnost butalskih veljakov, ki se zanašajo na še slabši spomin butalcev v dolini Butalski.
Butalci se po Linneju razvrščajo v več rodov, vrst, podvrst Butalis Butalicus Slovenicus. To je sicer rod avtohtone vrste, ki ne zahteva veliko hranil, je skromna sorta in se razteza v pasu od Alp do Jadrana. Najbolj ji ustreza, če jo gojitelj vehementno nagovarja in vsake toliko žejno prepelje preko vode. Sicer hvaležna, ne rabi veliko vode, bolj ji ustreza vino ali kakšen podoben alkoholni derivat v obliki šnopsa in jo je lahko vzgajati. Sicer potrpežljiva sorta, ampak ob prevelikem odtegovanju življensko potrebnih hranil zna tudi fino opeči. Vendar kljub raznim neprilikam trmasto vztraja. Seveda se avtohtonim vrstam pridružujejo tudi invazivne sorte, kar ni nujno slabo, ampak vseeno vztraja na svojem tisočletnem rastišču. V preteklosti so jo že poizkušali iztrebiti a do danes še ni uspelo nikomur, kljub poizkusom. V prihodnosti pa ji kljub vsemu grozi izumrtje, ker se silno težko razmnožuje. Upanje umira zadnje, vendar kaj slaba uteha za rod butalcev. Kakorkoli, hibridne sorte butalcev in avtohtone, potrebujejo samo malo panem et circenses et vino.
Show must go on
Resno me čudi, da se med trenutno vladajočimi ne zgodi nek realen razmislek, samokritika, o tem, kako vodijo to vlado. To ni za nikamor, ne na levi, ne na desni!!!
Žal iz trenutnih butal ni videti izhoda.
Nekaj zmede je v deželi kranjski.
Jaz se prav rad spominjam se iz otroskih let,ko smo citali,kako Butalci sejejo sol.Res kar je pognalo,so bile same koprive in Butalci so trgali listice mladih koppriv injih dajali na jezik.Takole so modrovali Butalci:”Joj kako je ta sol se tako lada pa ze tako mocna,kako bo sele slana kadar dozori”!!!!…..Moje misljenje,izgleda,da se butalci ne bodo nikoli spametovali.je pa dejstvo,da je za neumnost Butalcev najvec kriva iozmisljotina Karla Marxa!!!
Ne zaslužimo si lastne države. Naj nas Avstrija kupi za 1€.
Lepo zapisano. Žalostno, ampak resnično.