Slovenska odsotnost na vrhovih: med legitimnimi razlogi in strateško napako

Nataša Pirc Musar in Robert Golob ne hodita več na mednarodne dogodke.

Avtor: | 5. maja, 2026

Odsotnost najvišjih predstavnikov Slovenije na nekaterih ključnih mednarodnih srečanjih v zadnjem času je odprla vprašanje, ki presega dnevno politiko. Namreč koliko si lahko majhna država v teh zahtevnih časih sploh privošči, da je ni tam, kjer se oblikujejo neformalna zavezništva in dolgoročne pobude? Gre za dogodke, kot sta vrh Pobude treh morij in vrh Evropske politične skupnosti, ki sicer nimajo formalne zakonodajne moči, vendar v praksi služijo kot pomembna platforma za mreženje, politično signaliziranje in utrjevanje vpliva.

Razlogi za neudeležbo, ki se običajno navajajo — intenzivna domača agenda, logistične omejitve ali prioritetno razvrščanje obveznosti — niso izmišljeni. Vsak predsednik vlade, tudi Robert Golob, in vsaka predsednica republike, tudi Nataša Pirc Musar, delujeta v realnih omejitvah časa in političnega prostora. V obdobjih političnega prehoda, t. i. interregnuma, ko se po volitvah oblikuje nova vlada, so te omejitve še izrazitejše. Vendar prav tu trčimo ob bistveno dilemo, ali so takšni razlogi tudi strateško prepričljivi?

Diplomacija namreč ne deluje po logiki notranje politike. Mednarodni procesi ne čakajo na stabilizacijo domače scene. Ravno nasprotno — pogosto se ključni odnosi in pobude oblikujejo neformalno, ob robu srečanj, kjer šteje predvsem osebna prisotnost in kontinuiteta.

Primerjava s podobno velikimi in geografsko primerljivimi državami, kot so Avstrija, Češka republika in Hrvaška, pokaže razmeroma jasno sliko. Te države praviloma zagotavljajo visoko raven zastopanosti na tovrstnih forumih tudi v obdobjih notranjepolitičnih napetosti ali prehodov. Razlog ni zgolj protokolaren. Gre za zavestno odločitev, da se takšni forumi izkoristijo za lobiranje za infrastrukturne in energetske projekte, utrjevanje političnih zavezništev, povečanje mednarodne vidnosti.

Hrvaška je na primer skozi Pobudo treh morij uspešno utrdila svojo vlogo na področju energetike, Češka sistematično krepi svoj vpliv v industrijskih in varnostnih razpravah, Avstrija pa gradi položaj mostu med različnimi evropskimi političnimi in gospodarskimi prostori.

Slovenija pri tem ne izhaja iz slabšega položaja. Nasprotno — ima več konkretnih adutov. Luka Koper predstavlja enega najbližjih dostopov do morja za Srednjo Evropo, krška nuklearna električna centrala pa pomemben element regionalne energetske stabilnosti. Poleg tega ima država potencialno vlogo povezovalnega člena med Zahodnim Balkanom in jedrnim delom Evropske unije. Toda potencial sam po sebi ne zadostuje. Brez aktivne in dosledne prisotnosti na forumih, kjer se ti interesi promovirajo, usklajujejo in uresničujejo, ostaja neizkoriščen.

Prav v tem kontekstu je vprašanje interregnuma ključno. Stališče, da obdobje med volitvami in oblikovanjem nove vlade ne sme biti razlog za odsotnost, ima močno institucionalno in politično podlago. Mandat vlade, tudi odhajajoče, traja do njenega formalnega zaključka. To pomeni, da ima tudi v tem času ne le pravico, temveč dolžnost zastopati državo v mednarodnem prostoru. Odhajajoči predsednik vlade ni zgolj tehnični upravljavec, temveč še vedno nosilec izvršilne oblasti.

Če v takšnem trenutku država zniža raven svoje prisotnosti, tvega dvoje: signal, da njena zunanja politika ni kontinuirana, in izgubo priložnosti, ki jih drugi akterji medtem aktivno izkoriščajo. Ob tem pa velja ohraniti mero. Ena sama odsotnost še ne pomeni strateške škode, prav tako obstajajo legitimne situacije, ko najvišja raven udeležbe ni nujna. Težava nastane, ko odsotnost postane vzorec ali ko sovpade z že sicer ne dovolj jasno artikulirano zunanjepolitično strategijo.

Vprašanje torej ni, ali obstajajo razlogi za odsotnost — ti vedno obstajajo. Pravo vprašanje je, ali so te odločitve v dolgoročnem interesu države. Za majhno in odprto državo, kot je Slovenija, je odgovor precej jasen. Prisotnost na takšnih forumih ni protokolarna obveznost, temveč del osnovnega instrumentarija zunanje politike. V tem smislu interregnum ne bi smel biti izgovor, temveč prej preizkus politične resnosti in razumevanja, da se državnih interesov ne postavlja na čakanje.

24 komentarjev

  1. Miller

    Lunatik in Vrečka obtožujeta Stevanoviča, da je prelomil obljube.
    Aja ???

    Ravno Levica je tista, ki je prelomila obljube volivcem, ko je pred volitvami obljubljala izstop iz Nata, boj za delavske pravice itd.
    Na račun tega je dobila glasove (in s štetjem.)

    Zgodilo se je ravno obratno: Levica se ni trudila za izstop iz Nata, ampak je celo potrdila večje izdatke za vojaški klump.

    Kot minister za gospodarstvo in oni za solidarnost, nista naredila nič, za zaščito tujih delavcev, ki so živijo v katastrofalnih razmerah, so okradeni, fizično maltretirani itd.
    Hvalita se z globami delodajalcev.
    Ja 20 evrskimi…, na račun kriminalnega in proti zakonitega izkoriščanja pa služijo na sto tisoče evrov.

    Ni čudno, da jih je Kordiš zapustil.

    Odgovori
  2. prask

    Sam sem Goloba prepoznal že ob enem od prvih intervjujev s Crnkovičem v Mariboru. Pri čemer sem se oddahnil, saj takšnega napihnjenca in brezveznika narod ne more izvoliti za predsednika vlade…

    Sledilo je presenečenje… bil je izvoljen, neumnosti, nesposobnosti in ne nazadnje lenoba pa je ostala. Največja stranka in njen genialni predsednik, je prišla na oblast… brez programa.

    Na veselje ali pa na ukaz, recimo stričkov iz ozadja, so prevzeli program levice in kolaps države se je pričel.

    Ob novih volitvah pa v jok in na drevo… aja… na morje.

    Odgovori
  3. Vseglihar

    ”V Bruslju s pomočjo Slovencev pripravljajo fronto proti novi Janševi vladi. A tokrat jih Janša čaka pripravljen”
    ________
    Janša bo ponovno izobesil izraelsko zastavo na pročelje vladne pasade in bo kot Trump doživel maziljenje in ponovno politično vstajenje, v Bruslju pa ga bodo pričakali s kraljvskimi častmi.

    Ne skrbi za Janšo. On zna biti vse: od partijca do demokrata in spet nazaj v diktatorkrata. Se bo pridružil dvojcu brez krmarja Trump-Netanjahu, ki bo postal tako Trio Adijo.

    Odgovori
  4. cmerarjepi3da

    ”V Bruslju s pomočjo Slovencev pripravljajo fronto proti novi Janševi vladi. A tokrat jih Janša čaka pripravljen”

    ”Vse od izvolitve Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora, ko je postalo jasno, da Robert Golob verjetno ne bo zmogel prešteti do 46, posamezniki iz Slovenije, ki so nazorsko bližje levi opciji in imajo možnost vplivanja na evropsko medijsko sceno, pripravljajo fronto proti nastajajoči desnosredinski vladi.” 😂

    ”Po porazu madžarskega premierja Viktorja Orbana, je Evropa ostala brez dežurnega »trouble makerja« desnice in določeni krogi na levi že pospešeno iščejo novega »Orbana«, zoper katerega bi bili ideološki boj.”

    ”Njihovi kolegi iz Slovenije zadnje tedne kot kandidata za to »mesto« predstavljajo Janeza Janšo, ki v Sloveniji trenutno sestavlja svojo četrto vlado. Na seji odbora za zunanje zadeve smo tako lahko že slišali evropskega poslanca iz vrst Svobode Marjana Šarca, svojim novinarskim kolegom v Bruslju pa to zgodbo prodajajo slovenski medijski vplivneži in uredniki, ki so blizu levi politični opciji.”

    😂Večji problem je premierja, ki se je »s prvim vlakom« po začetku vojne podal v Kijev, prikazati kot zaveznika Rusije, kar je pomemben vidik za ustvarjanje zgodbe o slovenskem Orbanu. Zato se na veliko poudarja izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora in njegovo napoved, da bo obiskal Moskvo, kot kronski dokaz, da zdaj tudi Janša »proruski«.”

    vir: zanima.me

    Odgovori
  5. Influencer

    Mogoče pa je celo bolje ignorirati sedanjo evropksko politiko. Tu je zgodba iz Nemčije, kot da bi jo vzeli direktno iz Orwellovega romana 1984:

    Bruseljska cenzura in smrt v živo nemškega novinarja
    Slovenija
    02. julij 2025 –
    Svetlana Vasović /
    Insajder – avtorski članek

    »Zdi se, da so naši vladarji, tukaj na ‘liberalnem’ Zahodu, našli nov način, kako osebo razčlovečiti in spremeniti v ne-osebo.

    Gre za primer moža, Hüseyina Doğruja, nemškega novinarja (turškega porekla, vendar brez dvojnega državljanstva), za katerega so oblasti EU našle nov, izjemno krut način kaznovanja zaradi njegovega poročanja o Palestini in stališč o njej«, opozarja nekdanji grški finančni minister Yanis Varoufakis.

    »Nemške oblasti so se iz mojega primera nekaj naučile. Ker ne želijo odgovarjati na sodišču za kakršno koli prepoved propalestinskih glasov (podobno sodnemu primeru, ki ga trenutno sam vlačim skozi nemško pravosodje), so zdaj našle drug način: neposredno sankcijo Evropske unije z uporabo neke doslej neuporabljene direktive, uvedene na začetku ukrajinske vojne, ki Bruslju dovoljuje, da sankcionira vsakega državljana EU, za katerega meni, da dela za ruske interese.

    Oklepajoč se argumenta, da je bila Hüseyinova spletna stran/podcast predvajana tudi na Ruptlyju (med drugimi platformami), to direktivo, namenjeno ‘protiruskemu vplivu’, uporabljajo za uničenje novinarja, ki si je drznil nasprotovati genocidu nad Palestinci«, poudarja Varoufakis.

    »V praksi to pomeni, da je Hüseyinov bančni račun zamrznjen; če bi mu vi ali jaz dali gotovino za golo preživetje, torej za nakup živil ali plačilo najemnine, bi bili obravnavani kot njegovi sostorilci in podvrženi podobnim sankcijam; to pomeni tudi, da bi bil odpuščen, če bi bil javni uslužbenec; če bi bil študent, bi bil izključen z univerze; če bi prejemal pokojnino, bi mu bila ta zamrznjena; če bi prejemal kakršno koli socialno pomoč, bi mu bila ta odvzeta.

    To, presenetljivo, pomeni tudi, da ne more zapustiti Nemčije!« je osupel Varoufakis nad kršenjem človekovih pravic v Nemčiji, pod taktirko nemške voditeljice EK Ursule von der Leyen.

    Odziv na omrežju X na grozljiv primer pregona nemškega novinarja: »Predstavljajte si, da živite v svetu, kjer bi vas lahko aretirali, če bi rekli, naj ne ubijajte otrok. Ker bi to lahko prizadelo čustva morilca.«

    »Nenazadnje to pomeni, da Hüseyin ne more tožiti vlade v Berlinu, ker ga je spremenila v neosebo, ampak lahko izzove le Evropsko komisijo v Bruslju (da spremeni drakonsko, cenzorsko direktivo) – kamor mu sploh ni dovoljeno iti!«

    »Ali moram povedati še kaj več?

    Ali ni povsem jasno, da danes živimo v nominalno ‘liberalni Evropi’, kjer vam lahko v hipu odvzamejo politične in človekove pravice, vključno s pravico, da izpodbijate sporne odločitve svojo vlade na sodišču,« sklene Varoufakis.

    Po tem se je na družbenem omrežju X oglasil tudi sam Hüseyin Doğru, poroča Junge Welt.

    »Po enem mesecu sankcij EU naša zdravstvena zavarovalnica pravi, da so se plačila ustavila.

    Moja žena je v sedmem mesecu nosečnosti z dvojčki. Jaz ne smem plačevati zavarovanja zanjo in še vedno mi je prepovedano delati.

    Tvegajo življenja najinih nerojenih otrok,« je sporočil obupani nemški novinar, ki mu je vlada kanclerja Friedricha Merza vzela pravico obstajati.

    Bruseljska cenzura in smrt v živo Hüseyina Doğruja, so le nekateri naslovi na neodvisnih medijskih portalih, ki poročajo o tem grozljivem primeru.

    V Sloveniji se doslej novinarska združenja niso odzvala ne zavzela za obrambo temeljnih človekovih pravic nemškega novinarskega kolega, navkljub dejstvu, da so jih polna usta obrambe t. i. evropskih vrednot.

    Vir: Insajder

    Moj komentar: Tisti, ki so jih polna usta, da je Rusija diktatura, kar je neposredno ne zadeva, saj ne živijo tam, naj se zamislijo nad tem, kej je Evropska unija in kam plovemo s posadko, ki jo vodi.

    Poleg odkrite diktature obstaja tudi prikrita diktatura. EU ter tudi ZDA definitivno sodita v kategorijo prikritih diktatur. Kdor razkriva dejstva, ki niso v prid vladajoči eliti, je lahko sankcioniran na različne načine:
    – profesionalna defamacija (uničenje ugleda),
    – izguba zaposlitve,
    – uničenje podjetja prek vplivanja na stranke, če je oseba podjetnik,
    – ukinitev bančnih računov,
    – fiktivne tožbe brez podlage z visokimi globami,
    – medijski molk (cenzura) ob eklatantnem kršenjun človekovih pravic posameznikom ipd.

    Si je kdo predstavljal, v kakšen Orwellov svet smo vstopili, ko smo vstopili v EU? Verječli smo, da vstopamo v demokratično občestvo, v skupnost, ki ji vlada pravo kot tisto, kar je prav, in v miroljubno skupnost. Očitno smo se v vsem motili.

    Odgovori
    • Miller

      In kaj pravi EU na to, kar Influencer piše ?

      v LJ so se pojavili plakati, ki jih financira EU in na katerih z velikimi tiskanimi piše:

      “SVOBODNO
      IZRAŽANJE”

      in spodaj

      “ZAŠČITIMO
      KAR JE
      POMEMBNO”
      —————–

      1984 in Goebels se v hinavščini ne moreta meriti z EU kamarilo

      Odgovori
      • Drejč

        To je Orwellov novorek ali dvorek, ko besede pomenijo ravno obratno od tega, kar naj bi pomenile:

        Suženjstvo je svoboda
        Vojna je mir
        Laž je resnica itd.

        Tu je treba celo Trumpu priznati nekaj iskrenosti, ker je obrambno ministrstvo preimenoval v Ministrstvo za vojno.
        Ponosno je v maniri kakega rimskega imperatorja razglasil, ker je res: Amerika ne vodi obrambnih, temveč napadalne vojne.
        Tudi Nato ni obrambna zveza, saj ni bojeval še niti ene obrambne vojne, je pa bojeval že več napadalnih vojn.

        Odgovori
        • Miller

          Ukrajinska Strana. piše:

          Na vprašanje, kaj predstavlja večjo grožnjo razvoju Ukrajine – korupcija v vladi ali ruska vojaška agresija – večina Ukrajincev izbere prvo.

          To dokazuje nova raziskava Kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo (KIIS).

          😁

          Odgovori
      • marko

        A ste vabljeni na parado ob dnevu zmage?

        Odgovori
        • Tračar

          Res si mona.

          Odgovori
  6. slavkope

    Predsednica RS, dr. Nataša Pirc Musar,
    predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob,
    in podpredsednica vlade ter zunanja ter evropska ministrica Tanja Fajon
    so z zadnjimi poraznimi demonstracijami popolne državniške brezbrižnosti in politične ignorance
    dokazali,
    da niso ne pripravljeni in ne sposobni delovati kot domoljubni, odgovorni in požrtvovalni državniki,
    ampak so le povzpetniško-koristoljubni kruhoborci za lastne statusne in finančne privilegije
    in za začasne oblastne privilegije in bonitete
    lastne koristolovske združbe oblastniških koruptivno-kriminalnih pajadašev.

    Videti je,
    kot bi omenjeni ego-centrični samodržci popolnoma zavestno ignorirali in prezirali
    omenjene pomembne mednarodne forume in priložnosti mednarodnega
    političnega, gospodarskega in obrambno-varnostnega povezovanja RS,
    v proti-ustavno in proti-ljudsko podli nameri,
    da se po obdobju njihove absolutne in totalitarne oblasti v RS
    zgodi popolni odklop RS od vseh regionalnih in kontinentalnih
    skupnih razvojnih programov in prizadevanj
    v ustaljenih in tradicionalnih okvirih Sveta EU, Pobude treh morij in Evropske politične skupnosti.

    Kot da bi se barbarsko besni in razočarani diletantski samodržci “golobnjaka svobode”
    po izgubljenih demokratičnih, legalnih in legitimnih parlamentarnih volitvah
    hoteli revanšistično brezumno podlo maščevati
    lastnim svobodnim in kritičnim državljanom, davkoplačevalcem in volivcem v RS
    s popolnim destruktivnim
    odklopom RS
    iz vseh mednarodnih zavezništev
    ter strateških razvojnih povezav,
    iz vseh mednarodnih zavezniških in razvojnih programov
    ter zlonamerno spremeniti RS
    iz enakopravnega in enakovrednega dela “jedrne Evrope”
    v eksotični in od vseh mednarodnih povezav s(r)amotno odtrgani “otok” sredi Evrope.

    Če vemo,
    da Golobova vlada in vladajoča koalicija GS, SD in Levice
    v celotnem svojem mandatu totalitarnega vladanja
    nista izkoristili vseh razpoložljivih priložnosti
    iz evropskih finančnih skladov za razvoj slovenskega gospodarstva,
    prometne in energetske infrastrukture ter obrambnih zmogljivosti,
    potem lahko ugotovimo,
    da je pogubni “odklop” od EU in drugih mednarodnih zavezništev
    bika trajna prikrita zunanja politika Goloba, Fajonove, Mesca in Vrečkove.

    Koalicija “golobnjaka svobode”
    je zavestno in načrtno zavirala
    možna črpanja ugodnih evropskih posojil in nepovratnih finančnih sredstev,
    saj se je zavestno bala in izogibala
    evropskemu oz. mednarodnemu strokovno kompetentnemu nadzoru
    nad porabo pridobljenih in korektno porabljenih evropskih sredstev,
    kar pa bi onemogočilo njihove tradicionalne parcialne koruptivno-kriminalne
    zlorabe na vseh področjih javnih investicij in investicijskih vzdrževanj v RS.

    Odgovori
  7. Rokovnjač2

    Mene pa še najmanj skrbi
    Slovenska odsotnost vrhov, precej bolj zaskrbljujoče je ,
    kaj se dogaja v SLOVENSKIH
    NAJVIŠJIH FUNCIJAH DRŽAVE.
    Eni kršijo USTAVO.drugi so pa do
    vratu v KORUPCIJI.
    Družbeno politični delavci pa rišejo sliko idiličnosti.stojijo pa do vratu vdreku

    Odgovori
  8. Donald

    Točno tako. Podpišem.

    Odgovori
  9. rogati

    Golobova vlada in ves njen golobajzarski aparat je s svinjskimi lažmi, neusmiljenim plenjenjem in idiotskimi zakoni ter uredbami izvedla največjo prevaro v samostojni Sloveniji do sedaj in Slovenijo pahnili v finančno krizo, ki se bo samo še poglobila z učinki svetovne krize. Kot zagovor in v opravičilo za ta svinjska početja pa sedaj za prevarante na vse grlo – preko komunjzarsko okužene RTV in podkupljenega POP TV obtožujejo nastajajočo novo koalicijo. V vseh državah delujejo tudi mafijske celice, v Sloveniji pa še vedno vlada najbolj krvava in plenilska mafija, ki je naslednica krvavih in zločinskih komunističnih revolucionarjev, ki jo iz ozadja vodi največji izdajalec slovenskega naroda Milan Kučan, saj še danes intimno, pa tudi z dejanji poveličuje zločinski režim nekdanje SFRJ.

    Odgovori
  10. Miller

    Cerar: „Luka Koper predstavlja enega najbližjih dostopov do morja za Srednjo Evropo“
    —————

    Tipična izjava politika, ki je skregan z gospodarstvom.

    Od dneva, ko smo vstopili v EU, smo postali obskurna tranzitna država, kjer tuji tovornjaki UNIČUJEJO naše ceste, onesnažujejo okolje, povzročajo nesreče in zaradi milijonskega števila povzročajo zastoje.

    Bolj ko se hvalimo s tonažo pretovorjenega v Luki Koper, večji problemi so na cestah.
    Več je uničevanja cest, več popravil, več je zastojev…

    Ampak to politikom ni jasno !
    Njih skrbi samo število ničel, ki jim kapljajo na račune v oazah.

    Odgovori
    • Peter klepec

      No, tega aspekta pa še nismo slišali.

      Po Millerjevo bi moral Koper, pristanisce služiti samo za lastno rabo. Najbrz je potem slavni drugi tir tudi povsem zgrešena investicija, ker bo služil predvsem za transport tujega tovora.
      Za lastne potrebe kakega zaresnega pristanišča sploh ne bi rabili. Če pa že je, pa naj bo odprto samo kake pol dneva na teden, to bo dovolj za popedenat celo Slovenijo.

      Odgovori
  11. beri

    Slovensko odsotnost Golobnjaka na svetovnem in lokalnem parketu vidim/gledam iz drugega zornega kota. Citiral bom del izseka iz Domovine…

    “(Golob pisal odhajajočim ministrom, kako naj si kreativno razlagajo tekoče posle in izvedejo kadrovski cunami – Luka Svetina/Domovina
    Spomnimo. Prav zaradi takšnih političnih kadrov je Golob pred štirimi leti v javnosti mahal s spiskom »zaposlitev« pod prejšnjo Janševo vlado in celo naročal sezname, ki da jih bodo »pregledali« in morda »prečistili«. Verjetni novi mandatar Janez Janša se je na omrežju X odzval na Golobove razpise z besedami, »da vsem svetuje, naj se na tovrstne razpise ne prijavljajo«, saj vlada, ki opravlja tekoče posle, za takšne zaposlitve nima več mandata. 
    Če bi bilo sporno imenovanje ljudi v zadnjem hipu na pomembne položaje z dolgim mandatom, razreševanje vodstev ali politično utrjevanje vpliva odhajajoče vlade s krepitvijo svojih kadrov v državni upravi, »golobisti« v teh dneh počnejo točno to.)”

    ***
    Tudi sam verjamem, da ne gre samo za užaljenost bivšega PV Goloba, ampak peklenski načrt kako najmočneje onemogočiti vladanje nove vlade z g. Janšem na čelu. Najlepše se to vidi v kadrovanju na RTV SLO, ki je resnično postalo levičarsko trobilo na najvišjem nivoju – v javnem sektorju/upravi pa prav tako pripravljajo scenarij kako čim bolj nagajati novi vladi preko sindikatov, profesorjev, sodstva itn.

    Kar se tiče EU pa smo lahko srečni, da ima ta trenutek Amerika za svojega predsednika Trumpa – tako v pozitivnem kot negativnem pomenu besede. Prav Trumpu se lahko zahvalimo, da se bo morala EU čim hitreje odločiti kakšna želi biti v prihodnje. Nato se že spreminja, spremeniti pa se bodo morali tudi pogledi znotraj držav v EU. To je zame še večja kriza kot tista vojaška med Ameriko in Iranom. Lep dan.

    Odgovori
  12. APMMB2

    Glede na to, da se na veliko pripravla najširši možni napad na četrto Janševo vlado, ki bo zajel vse, kar premore levica, ki jo vodi Milan kučan, je možno sklepati, da je tudi odsotnost najvišjih političnih predstavnikov na pomembnih nefrmalnih srečanjih tudi del arzenala levice, ki želi otežiti Janši vladanje.
    Gre sicer za špekulacijo, za teorijo zarote, pa kljub temu je to še ena možna spletka, ki potaplja Slovenijo.
    Ni pa povsem nova, saj se je potrebno spomniti začetka samostonosti Slovenije, ko so komunisti namenoma uničevali slovensko gospodarstvo in ko so padala največja podjetja zato, da bi poglobili krizo in povzročii revolucijo in se ponovno utrdili na obasti.

    Odgovori
  13. Andrej Muren

    Odsotnost vseh vodilnih slovenskih osebnosti na omenjenih srečanjih je dokaz, da naši levaki lastno državo dojemajo zgolj kot korito iz katerega se zajema. Če izgubijo oblast in ne morejo več do korita, jim je vseeno, če se tudi razbije.
    To dokazuje, kako povsem neprimerni so levaki za katero koli vodilno funkcijo. Za Slovenijo bi bilo najbolje, če do sodnega dne ne pridejo več na oblast.

    Odgovori
  14. Peter klepec

    Pri pomembnih zadevah, kjer je udeleženo veliko ljudi, je treba priti na sestanek potem, ko se je prakticno ze vse dogovorilo na “stiri oci”. Ali drugace: ce ni ze vse zmenjeno, se na sestanku ne bo nic zmenilo.
    To je princip.
    Druga stvar je razumevanje, da se svet v zadnjih letih izredno hitro razvija. Putin, Trump in Xi so to povzročili in pospešili.
    Slovenija ima svoj domet v Evropi, zato se mora koncentrirati na spremembe v odnosih znotraj Evrope. Evropejci so razumeli, da je bruseljska organizacija mnogo premalo, ce hoče Evropa preživeti. EU ne obvladuje centrifugalnih sil, ki težijo k razpadu. Temu se krcevito zoperstavlja z birokracijo, ki dezele povezujejo in jih delajo odvisne ene od drugih.
    Ampak, Evropa je vlak brez strojevodje. Vsak potnik na vlaku bi rinil po svoje, a se zaveda, da to ne deluje, pa kljub tem prične, ker vsi to delajo.
    Pocasi se kristalizira, da mora nekdo prevzeti komando v svojem interesu. Ampak kdorkoli bo to storil, bo lahko uspešen sam zase le, ce ga bodo drugi podprli – zaradi svojega lastnega interesa.
    Pod črto ni drugega kandidata kot Nemčija, ki je ne samo najvecja članica po populaciji in gospodarski moci. Njena lega tocno v centru EUja je zgodovinsko gledano bistvena. Na severu je organsko povezana s Skandinavijo, s katero je ne povezuje samo mentaliteta, ampak tudi demokratične norme. Podobno velja za Nizozemsko, Luksemburg. Kljucna je relacija s Francijo, ki je pogoj sine quoi non. Tega se zavedajo tako Nemci kot Francozi,
    Problematicen je vzhod, ki je v preteklosti deloval kot cordon sanitaire za fizicno razdaljo do Azije.

    Pri vodilni funkciji Nemčije je treba preskočiti emocionalne zavore zaradi dogodkov v 20. stoletju, kar ne bi smel biti prevelik problem. Nemcija je danes najbolj stabilna demokratična družba, na katero se je najlažje navezat. Kar je Slovenija sicer že davno storila, ni pa tega dovolj izkoristila.
    Nemčija trenutno pospešeno razvija največjo in najmočnejšo vojsko v Evropi. Ampak ta vojska ni vredna nic, ce se ne bo funkcionalno zlila z vojskami svoji sosed. Tako, da bo to ena evropska vojska, v kateri bo vsak imel svojo vlogo, ki jo celota potrebuje. Trenutno te evropske vojske še ni, vsak igralec igra s svojo žogo na svoj lasten gol. Ko bo enkrat na celini to združeno, bo tudi Velika Britanija razumela svojo korist. Še posebej, ker bodo nuklearne kapacitete še dolgo ostale v domeni Francije in VB.
    Ali zelo na kratko: Evropski narodi bodo morali žrtvovati svojo suverenost zaradi svoje suverenosti. Le tako lahko obstanemo ali postanemo svetovni igralec velikega formata.

    Odgovori
    • Drejč

      Nemčija trenutno pospešeno razvija največjo in najmočnejšo vojsko v Evropi.
      __________
      Nemci so očitno že spet pozabili na zgodovinske nauke svojih dedov in praprapra… dedov. Spet bodo maširali v smrt za interese plenilskih elit.

      Odgovori
      • Peter klepec

        Praprapraded je Karel Veliki, pa Otto II ali pa Karel V. Vsi ti so EU ustanavljali, mal počasi sicer.

        Mimogrede, tudi naši praprapradedi so to bili.

        Odgovori
        • Drejč

          Govorim o nemških in drugih evropskih imperialističnih pradedih, ki so stoletja korakali v Drang nach Osten, da bi si vedno znova polomili zobe.
          Naših prededov ni bilo med njimi, razen kot prisilno mobiliziranih v avstro-ogrskih vojnah ter v 2.svetovni vojni s strani 3. rajha.
          No, ti si izjema, ker si sodobni somišljenik, da ne rečem kolaborant Merza in njegovih kameradov v Nemčiji in ponekod drugod v Evropi, ki bi se radi spet šli reprizo Dranga nach Osten.
          Srečno! Ruski medved vas že čaka.

          Odgovori
  15. GORVEL

    Ti izostanki vse povedo. Tem funkcijaam, ki jih zasedata, sploh nista dorasla. Obseda ju tudi komunistična ideologija, s katero si utirata pot, z upanjem da jima vse probleme rešijo strici iz ozadja, ki so ju tudi na ta mesta postavli.

    Odgovori

Objavi komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa “specialne vojaške operacije” ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa “zarotnikov”, ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Četrtkova razprava na skupnem odboru Državnega zbora o t. i. interventnem zakonu je pokazala, kakšen bo politični dialog v primeru, da vlado dejansko sestavi Janez Janša. Odhajajoča koalicija bo vse, kar bo predlagala nova, označila za škodljivo, še več, vsako odločanje, ki ni po njihovem okusu bo v skladu z njihovimi ideološkimi priročniki označila za nekakšno diktaturo. Roko na srce, tudi prihajajoča nova koalicija se je sprejemanja interventnega zakona lotila po “Golobovo”. Ignorira dobronamerne pripombe, določene predloge s strani stroke, pretirano bezlja, pri čemer to svoje ravnanje opravičuje z ignoranco in spornimi ravnanji odhajajoče vlade, kar je milo rečeno otročje.

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Če misli prihodnji premier svoj – upam, da zadnji – mandat kronati z demontažo RTV Slovenija, dela veliko napako. Na Kolodvorski so tudi novinarski aktivisti, vendar je takšnih radikalcev le za vzorec, medtem ko 95 % zaposlenih profesionalno opravlja delo. Zaradi 10 ali 20 levičarskih aktivistov, ki mečejo slabo luč na celotno medijsko hišo, sesuti ves javni servis, je norost brez primere. Nacionalko, njen informativni program, bi morali kvečjemu razdeliti, pa naj potem provladni novinarji znotraj iste hiše konkurirajo opozicijskim. Eni na prvem, drugi na drugem programu. Naj ima Marcel Štefaničič konkurenco v Borisu Tomašiču. Naj tekmujeta, kdo ima boljši rejting. In naj za gledalce tekmujeta tudi oba informativna programa. Zakaj bi za dva zrezka ubili celo kravo?

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

V ponedeljek se je pri predsednici države Nataši Pirc Musar odvil prvi krog posvetovanj glede novega mandatarja. Rezultat je bolj ali manj pričakovan. Robert Golob je končno priznal, da (zaenkrat) nima glasov za sestavljanje vlade, pri čemer je v svojem stilu užaljeno, agresivno, žaljivo opletal z obtožbami o prevarantih, ki menda sestavljajo novo nenačelno koalicijo. Bolj kot Golobov pričakovan nastop je zanimivo obnašanje Janeza Janše. Javno je spet zatrdil, da ne sestavlja nobene koalicije, čemur morda verjamejo samo osnovnošolci nižje od petega razreda. Je pa res, da se je iz dogajanj v letih 2020 in 2022 nekaj naučil: z določenim zavlačevanjem bo poskušal vzpostaviti stanje, v katerem bo morala odhajajoča koalicija formalno prevzeti odgovornost za katastrofalno vodenje države in izredne razmere v javnih financah.

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Si lahko kdo predstavlja scenarij, po katerem Anže Logar postane mandatar s podporo SDS, krščanskih demokratov in Resnice? Resda je blizu znanstvene fantastike, vendar pa bi bil za t.i. desni pol v resnici edina rešitev. V tem primeru bi se Janez Janša preselil v Bruselj, saj bi se nova vlada zaradi nepojasnjene vloge evropske komisarke Marte Kos v prejšnjem režimu – zadnja knjiga zgodovinarja Igorja Omerze jo obtožuje sodelovanja z nekdanjo Službo državne varnosti – odločila za njeno zamenjavo. Bi bil komisarski položaj za Janšo dovolj, da se odreče poželenju po še četrtem mandatu?

Vlada farsične enotnosti

Vlada farsične enotnosti

Rezultat volitev je prinesel neverjetno spremembo v retoriki še aktualnega predsednika vlade in nekakšno očiščevalno predvelikonočno razodetje. Sedaj ne potrebuje več drugega mandata za obstoječo ideološko koalicijo, potrebujemo pa menda vlado narodne enotnosti, ki bo reševala nakopičene probleme in posledice zaostrenega mednarodnega položaja, ki pa jih še deset dni nazaj zanimivo ni bilo, čeprav vojna v Iranu traja že mesec dni. Po izjavah predstavnikov koalicije v predvolilnih soočenjih je bilo vse skorajda več kot idealno. Da ne bo nobene dileme: če bi na volitvah njegova ideološka koalicija dobila 46 glasov v Državnem zboru, kar so sicer kazali prvi rezultati vzporednih volitev, ne bi slišali nobene besedice o vladi narodne enotnosti, sodelovanju, boju proti korupciji. Nadaljeval bi z brutalnim ideološkim razdvajanjem, revolucionarnim vodenjem gospodarske in davčne politike brez upoštevanja kakršnihkoli drugačnih, strokovnih mnenj. Da o nadaljnjem prikrivanju korupcije v najožjih vladnih krogih niti ne govorimo.

Ko depolitizirani mediji “zgrešijo” padec izvoza za 40 %

Ko depolitizirani mediji “zgrešijo” padec izvoza za 40 %

V senci sestavljanja vlade nerodne enotnosti Roberta Goloba (SDS je izključen, ker so menda nedemokratični, čeprav so sodelovali na demokratičnih volitvah, NSi s svojim trojčkom noče v demokratično koruptivno vlado, Logar pravi, da osebno z Golobom ne gre, da brez programa ne bo nič od pogajanj, Logar in NSi izključujeta Levico, Levica protestira, ker izpada iz vseh kombinacij, za piko na i Logar menda ne gre z Janšo, Stevanović bo pa konstruktivna opozicija, komu sicer še ni jasno, ker bo morda kandidiral za predsednika DZ), pri kateri matematike očitno ne razume samo on sam, se v ozadju kotalijo katastrofalni podatki o stanju slovenskega gospodarstva. Pa ti niso povezani samo s trenutno cenovno eskalacijo na trgu nafte (ta se sicer po kratkoročnem ne-sporazumu med Iranom in ZDA začasno umirja), ampak s katastrofalno razvojno politiko odhajajoče vlade.

Pogled z Marsa na dileme sončne strani Alp

Pogled z Marsa na dileme sončne strani Alp

V zadnjih tednih so me mnogi vprašali, kaj menim o zadevi Black Cube. Ti si Italijan, oziroma si iz tujine, ne razumeš. No, če povem po resnici, je bil moj odgovor skoraj vedno takšen: za kakšen škandal je pravzaprav šlo? Seveda so vsi imeli v mislih ukradene videoposnetke, vendar pa pravzaprav, razen prahu, ki so ga dvignili, v njih ni nič zares senzacionalnega: umetelno montirani posnetki z izjavami, izvzetimi iz konteksta, ki ga ne poznamo, na ravni debat za šankom. Čez eno ali dve leti o teh volitvah ne bomo več govorili z vidika domnevnih tujih vmešavanj, temveč o tem, kako je nekdo s tehnologijo dosegel tisto, kar se je vedno poskušalo doseči za ohranjanje moči: zamotiti, odvrniti, razdeliti, ljudi, da bi nadaljevali s tistim, kar se je počelo prej (divide et impera).