V nedavnih razpravah ob podpisu varnostnega sporazuma z Ukrajino ob obisku naše predsednice v Kijevu je bilo slišati tudi mnenje našega upokojenega politika, da Ukrajina s svojim odporom ne brani tudi Evrope. Z njim se ne moremo strinjati. Enako ne s podtonom, da Evropi s strani Rusije niti ne preti kakšna nevarnost. V vojni v Ukrajini ne gre le za kakšno manjšo kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti. Govora je o neizvani invaziji Rusije na sosednjo državo, ki vsekakor močno presega nek minorni medsosedski spor. Število žrtev sega v deset tisoče, beguncev v milijone, opustošenje Ukrajine se meri v stotinah milijard, milijardni so tudi zneski škode, ki so jo zaradi te vojne utrpele druge evropske države.
Ne samo, da je Rusija vrnila vojno v Evropo, priča smo izredno nevarnemu spodkopavanju evropskega varnostnega sistema, ki je našemu kontinentu omogočil eno najdaljših obdobij miru. Leta 1975, se pravi pred skoraj pol stoletja, so voditelji evropskih držav na konferenci v finski prestolnici podpisali Helsinško listino, s katero so se dogovorili o načelih, ki naj bi veljala v odnosih med evropskimi državami. Za njihovo uresničitev je bila tudi ustanovljena Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Med drugim naj bi države:
– se vzdržale od uporabe sile zoper ozemeljsko celovitost in politično neodvisnost druge države;
– spoštovale nedotakljivost meja med državami;
– spoštovale ozemeljsko celovitost vsake države;
– vzdržale od vojaške okupacije ozemlja druge države. Nobene takšne okupacije ali takšne pridobitve ozemlja tudi ne pravno priznale.
Nobena evropska država ob takšnih eklatantnih kršitvah na vzhodu kontinenta ne more ostati ravnodušna. Krši se tudi Ustanovna listina OZN, ki od držav članic podobno zahteva, da se v mednarodnih odnosih vzdržijo od groženj ali uporabe sile. Rusija se glede načel OZN, kot so nenapadanje ali nedotakljivost meja, ki naj bi prihodnje generacije rešila pred bičem vojne, niti ne pretvarja več. Spodkopava osnovna načela odnosov med sodobnimi državami
Povsem na mestu je torej vprašanje, kdo bo na vrsti naslednji, če Ukrajina podleže.
Bilo bi naivno misliti, da ob takšnem zanikanju dogovorjene varnostne arhitekture na našem kontinentu ni prizadeta suverenost in ozemeljska celovitost tudi drugih, pravzaprav vseh evropskih držav. Še posebej ob spominu na vojaška posredovanja Sovjetske zveze v državah vzhodne in srednje Evrope v letih po drugi svetovni vojni in glede na agresijo Rusije proti Gruziji leta 2008 in Ukrajini leta 2014.
Spomniti velja tudi na izjavo ruskega predsednika, da propad Sovjetske zveze predstavlja največjo katastrofo 20. stoletja. Ne samo z besedami, tudi z dejanji jo očitno želi popraviti in ponovno ustvariti rusko interesno območje. Povsem na mestu je torej vprašanje, kdo bo na vrsti naslednji, če Ukrajina podleže. EU in njene članice, ki so s svojimi vrednotami trn v peti Putinovemu režimu, so že sedaj predmet ruske hibridne vojne. Povsem na mestu je torej tudi vsestranska pomoč napadeni Ukrajini s strani držav, članic OVSE in EU ter zveze NATO, ki prisegajo na omenjena načela in sklepanje tovrstnih varnostnih sporazumov. Zavedajo se dejstva, da je varnost v Evropi nedeljiva in da se partnersko državo, ki jo skuša pregaziti mnogo močnejša imperialna sila, ne sme prepustiti samo sebi. S tem, ko pomagajo napadeni Ukrajini, da se brani, te države branijo tudi sebe. Premalo je le verjeti v svobodo in druge vrednote, potrebno jih je tudi vseskozi aktivno braniti.
Vojna v Ukrajini, rusko zatekanje k politiki moči in geografskega ekspanzionizma iz 19. in 20. stoletja se tiče tudi nas Slovencev. Ne gre toliko za vprašanje, ali bomo neposredna ruska vojaška tarča enkrat v prihodnje. Ali bodo napadom ruskih hekerjev, ki so jih že bile deležne naše ustanove, sledili novi, obsežnejši in druge subverzije. Ali se bodo še okrepile ruske vohunske in propagandne aktivnosti pri nas. Enako nas morajo skrbeti nadaljnje rusko spodkopavanje EU, ki je s svojimi vrednotami Putinovemu režimu trn v peti. Ohranitev EU, našega političnega in vrednostnega okvira, je za Slovenijo eksistencialnega pomena. Podobno velja za rusko vnašanje razdora med članice Nata (našega okvira nacionalne varnosti) in članice OVSE (vseevropske organizacije kooperativne varnosti)
V Ukrajini se branijo vrednote, načela na katerih temeljijo omenjene organizacije, se brani Evropa in njena in s tem tudi naša prihodnost.
Zamisliti se moramo ob ruskih poskusih, da se na evropskem kontinentu spet poskušajo menjati pravila igre. Spremembe evropske politične in varnostne arhitekture lahko v prihodnosti izkoristi še kdo. Običajno so majhni in šibki tisti, ki ob tem plačajo največjo ceno. Leta 1938 so bili to Čehi, ko so se nacisti polastili njihovih Sudetov, danes so to Ukrajinci, ko njihovo identiteto zanika Putinov režim in steguje kremplje po njihovem ozemlju. Leta 1941 smo bili žrtve Slovenci, ko so nas okupatorji želeli zbrisati z zemeljskega obličja.
Nikjer ni rečeno, da se nam kaj podobnega ne more ponovno zgoditi, če bodo izginila sidra evropske stabilnosti kot so EU, NATO in OVSE. V Ukrajini se torej branijo vrednote, načela na katerih temeljijo omenjene organizacije, se brani Evropa in njena in s tem tudi naša prihodnost. Trditi drugače pomeni, da smo se helsinškim načelom dokončno in v celoti odrekli ali celo podlegli t.i. stockholmskemu sindromu, torej “šarmu” agresorja.
Saj ni potrebno izumljati tople vode. Putin je imel namen Ukrajino, pa naj si o njej mislimo kar hočemo, podrediti svoji nadvladi. Jamranje nekaterih, da je hotel osvoboditi rusko manjšino v Donbasu itd. je zelo podobno nekemu drugemu dogodku v zgodovino, ko je Hitler osvobajal sudetske Nemce in s sramotnim za zahod, Munhenskim sporazumom Češko “osvobodil”. Seveda je ogromno teorij, več kot vprašanj in odgovorov. Odvisno iz gledišča skrajnih desničarjev in levičarjev, ki si v tem primeru podajata roke.
Ukrajinci, seveda niso brez napak, vendar imajo vso pravico braniti svoje ozemlje. Ne razumem, kaj tu ni jasno. Seveda nobena vojna ni lepa in je prej grozna, kar si mi zunanji opazovalci niti ne predstavljamo.
Vendar bi Putin brez zahodne pomoči pripeljal na oblast v Kijevu kakšno svojo marioneto, ostale pa poslal v zapore kje v polarnem krogu. Putin ne odpušča in to naj si vsak vzame v zapik. Po njemu teče evropska, odnosno ruska in azijska kri. Neverjetna kombinacija evropskega razmišljanja in azijskega značaja, ki se na zunaj smehlja v notranjosti pa kuha zamere. Ob srečanjih Putina s Kitajcem in Korejcem si nisem mogel kaj, da ne bi primerjal poteze enega ali drugega. Če se motim, tudi prav.
“Mirovniki” zahtevajo prekinitev pomoči Ukrajini. Nihče pa ne da konkretnega odgovora, kako prekiniti vojno, da bo koza cela volk pa sit. Seveda dekadentni Zahod ni nedolžna ovčka v ogradi imenovani Zemlja, Svet, whatever. Ampak, tukaj pa je point, če bo ti. BRICS nadvladal EU, ZDA, Japonsko, Južno Korejo se standardu, človekovim pravicam itd. slabo piše.
V neki srbski anketi je nekdo spraševal naključno idoče Beograjčane, kaj je bolje BRICS ali EU. Seveda je bila večina za lastno pot, ampak, če bi imeli izbirati bi velika večina izbrala BRICS, ki ga vodijo avtoritarne in psevdo demokratične države. Ostali majhni igralci pa so samo lutke napram Brazilije, Rusije, Kitajske, Indije in Južne Afrike. Ko bo. če bo, pa najbrž bo, nekoč prevzela komando nad zemeljsko kugo ta peterica, ne bi nihče pri zdravi pameti zraven. Kitajci, Rusi ter drugi in demokracija kot takšna, pa ja de. Države s smrtno kaznijo ali najhujšimi zapori.
Ja spet bo kdo skočil pokonci, češ, v nekaterih državah v ZDA je tudi še v uporabi smrtna kazen. Tu se pa strinjam, da razni guvernerji podpisujejo smrtne obsodbe, skoraj bi se reklo na ad hoc. Oziroma je to, vsaj zame velik madež v ameriškim sistemu kaznovanja. Nekoliko spominja na linčanje v času Divjega zahoda. Hočem samo reči, da noben gospodar na tem svetu ni brezmadežen, ampak …
Francija je bila zadnja evropska država, ki je izgubila svojo suverenost, in morda bo prva, ki si jo bo povrnila. V šestdesetih letih 20. stoletja je bila Francija še vedno narod etničnih Francozov v nasprotju z babilonskim stolpom in geografsko enoto, kakršna je danes.
V času desetletnega predsedovanja Charlesa De Gaulla (1959-69) je bila francoska politika usmerjena v nacionalno neodvisnost. DeGaulle se ni želel pridružiti Natu in je nasprotoval nadnacionalni Evropi, v kateri bi se narodi podredili Evropski uniji.
Francoska neodvisnost bi lahko bila na točki vrnitve, sodeč po včerajšnjem uspehu stranke Marine Le Pen na aktualnih francoskih volitvah. Njena nacionalistična stranka je v prvem krogu parlamentarnih volitev prejela 34 % glasov, centristična koalicija predsednika Macrona pa le 21 % podpore. Če bo tudi drugi krog prinesel podobne rezultate, je možna ponovna vzpostavitev francoske neodvisnosti.
Evropske vlade si že vrsto let dosledno prizadevajo, da bi svoje etnično prebivalstvo preplavile s priseljenci-vsiljivci iz tretjega sveta. Prišlo je do tega, da se etnične Evropejke, ki jih posiljujejo priseljenci, bojijo prijaviti kaznivo dejanje, saj lahko žrtev obtožijo rasizma ali česa hujšega. Tako je na primer 20-letna nemška državljanka kot odziv na skupinsko posilstvo etnične Nemke enega od skupinskih posiljevalcev označila za “sramotno posiljevalsko svinjo”. Nemška državljanka je bila obsojena na zaporno kazen zaradi obrekovanja priseljenca-vsiljivca, ki je po nemški zakonodaji zaščitena vrsta, medtem ko je bila posiljevalcu izrečena pogojna kazen in ni prestal zaporne kazni.
Življenjski standard evropskega delavskega razreda se že vrsto let zmanjšuje v imenu gospodarstva. Nedolgo nazaj so Francozi protestirali proti dvigu upokojitvene starosti, zaradi česar morajo za pokojnino delati dlje. Francozi so opazili, da se varčevalni ukrepi nanašajo le na njihov življenjski standard, ne pa tudi na ogromne zneske, ki jih Macron zliva v vojno Zahoda proti Rusiji v Ukrajini. Zdaj vsa Evropa nenehno sliši, da se mora pripraviti na vojno z Rusijo in zanjo odšteti denar.
Francozi ne želijo vojne z Rusijo. Prav tako ne Nemci ali Italijani. To želijo le “njihove” vlade, vojno pa so na dnevni red uvrstile marionete Washingtona.
Evropejci nočejo visokih stroškov energije ter izgubljenega dobička in možnosti zaposlovanja, ki jim jih nalagajo washingtonske “ruske sankcije”. Evropejcem se zdi, da je namen washingtonskih sankcij narediti Evropo še bolj odvisno od Washingtona in jo v bistvu spremeniti v hlapce.
Evropejci so po desetletjih zlorab, žalitev in popolnega neupoštevanja s strani svojih voditeljev končno protestirali na nedavnih parlamentarnih volitvah Evropske unije. Vladajoče stranke so bile zavrnjene na vseh področjih. Belgijski predsednik vlade je moral odstopiti. Francoski predsednik je moral razpisati nacionalne volitve. Napisal sem, da če se bo zavračanje preneslo na nacionalne volitve, lahko pride do razpada Nata in Evropske unije ter do vrnitve suverenih evropskih narodov.
Druga svetovna vojna je nadzor nad Evropo namesto Nemčiji dodelila ZDA. Z razpadom Sovjetske zveze je Washington prevzel nadzor nad Varšavskim paktom in postavil Nato na mejo Rusije. Politika Washingtona je bila de-germanizacija Nemčije in uničenje nacionalne zavesti. Washington je nadzoroval nemško izobraževanje in Nemce indoktriniral, da je nacionalizem rasističen, ter ustvaril Hitlerja in holokavst. Sprejeta je bila zakonodaja, ki je v bistvu kriminalizirala pozitiven odnos do nemškega nacionalizma. To je pomenilo, da si nacist. To še vedno velja. Ni jasno, ali se bo nemška država lahko še kdaj obnovila.
Washington se je znebil Nemcev in se osredotočil na Francijo. De Gaullov odhod je oslabil Francijo. Trajalo je nekaj časa, vendar je Washington sčasoma nadzoroval, kdo bo francoski predsednik. Ker so bile Francija, Nemčija in Britanci v Washingtonovem žepu, se je preostala Evropa strinjala z njim.
Danes so evropski narodi, ki so si delili vladavino sveta, marionete zločinskega režima v Washingtonu. Misel, da imajo te marionetne države kakršno koli vojaško moč, je smešna.
Samozavest, zaradi katere so Britanci postali svetovni vladarji, je že zdavnaj minila. Uničena je bila v Oxfordu in Cambridgeu. Nobena zahodna država nima pozitivnega mnenja o sebi. Vse so pripravljene na vojno z Rusijo, Kitajsko in Iranom, medtem ko jih same preplavljajo priseljenci-vsiljivci, ki jim plačujejo davek za podporo in jim dovolijo, da posiljujejo evropske ženske kot obliko povračila.
Kremelj ne razume izpraznjenega, praznega Zahoda, kjer ni podpore nobeni vladi. Zahodni narodi imajo oprane možgane in so nemočni ter ne morejo zaščititi niti svojih ustavnih pravic. Zakaj bi se kdo boril za te vlade, in če je prisiljen, s kakšnim duhom?
Putin sedi in na svoj legalistični način sprejema žalitev za žalitvijo, provokacijo za provokacijo, da bi se izognil vojni z Zahodom. Ukrajinskega konflikta v tretjo svetovno vojno ne širijo le zahodne provokacije. Putin je dovolil, da se konflikt nadaljuje in nadaljuje in nadaljuje, kar je omogočilo Washingtonu, da se vedno bolj vpleta in tako širi konflikt.
Če Putin ne bo nemudoma uporabil zadostne sile za prekinitev konflikta, se zdi tretja svetovna vojna gotova.
Obstaja upanje, da se bo, če bo v Franciji zmagala Le Penova in se ne bo prodala Washingtonu, začel razkroj Nata in vstajenje evropske neodvisnosti. Toda to je lahko počasen proces, medtem ko se dogajanje v Ukrajini v smeri širše vojne pospešuje. Hitro se izteka čas, v katerem lahko Putin uporabi dovolj sile za končanje konflikta, preden se ta konča s tretjo svetovno vojno.
Paul Craig Roberts, nekdanji pomočnik ministra za finance ZDA in nekdanji pomočnik urednika časopisa Wall Street Journal.
Evropske vlade si že vrsto let dosledno prizadevajo, da bi svoje etnično prebivalstvo preplavile s priseljenci-vsiljivci iz tretjega sveta. Prišlo je do tega, da se etnične Evropejke, ki jih posiljujejo priseljenci, bojijo prijaviti kaznivo dejanje, saj lahko žrtev obtožijo rasizma ali česa hujšega.
V Yugi so pa Slovenke prostovoljno nastavljale dobro placanim JLA oficirjem juznjakom,zato imate danes toliko icev in zmesano rajo do amena!
Miro, Vi ste v sluzbi ruske vojne propagande.
V znamenje popolne civilizacijske, etične in mednarodno-pravne sprevrženosti in neznosne nepoštenosti ter neurejenosti mednarodnih odnosov Putinova Ruska federacija ta mesec kot stalna članica celo predseduje VS OZN.
Kar že samo po sebi priča o tem, da v današnjem svetu ne vladajo več nobene civilizacijske, etične in v mednarodnih političnih sporazumih in deklaracijah formalno zapisane ter formalno veljavno podpisane norme mednarodnega prava.
Svet je prepuščen brezsramnemu ne-civilizacijskemu imperialističnemu nasilju sistemsko ne-demokratičnih in tiransko-avtokratskih političnih režimov (Ruske federacije, LR Kitajske, DR Koreje, Islamske republike Iran, …), ki s svojo surovo vojaško močjo in premočjo brezsramno izsiljujejo pravico do samovoljnega in enostranskega interpretiranja veljavnih mednarodnih pravnih norm, do grobega in nasilnega omejevanja univerzalnih temeljnih človekovih svoboščin in pravic v lastni državi ter na začasno osvojenih in zasedenih ozemljih ter ki si jemljejo prednostno pravico do samovoljne in neomejene zlorabe oboroženega nasilja doma in na tujem, vključno z najstrašnejšo in najbolj moralno zavrženo zlorabo permanentne grožnje prve uporabe jedrskega orožja.
To, o čemer pišete, nikoli v resnici ni obstajalo. Ko se razmerja gospodarske/vojaške moči porušijo, se prične tektonika. Poglejte si kdo so članice VS OZN in poglejte v katerih vojaških intervencijah po WW2 niso sodelovale. Tista, ki ni, pa kmalu bo. Kje je tu “poštenost”, “urejenost”, “etika”? Zgodovine ni konec. Fascinantno, da kljub grožnji z armagedonom, jedrsko orožje še vedno zelo verjetno pomeni garant svetovnega miru. Kako naj si drugače razložim plutanje ruske jedrske flote 30nm južno od Key Westa?
Nažrl sem se že teh stokovnih komentarjev. Naj nekdo že direktno pove kako bo spravil RUS nazaj na meje iz leta 91. Vse te listine si lahko brez enforcementa mirno zatlačite v rit in si priznate, da je power game realnost. Tudi za USA in KIT. OZN je brezzobi tiger, veto v VS, da ne rečem zaklepanje modrih čelad na balkanske mostove pa grenke izkušnje…a ima kakšen smisel bulazniti še o sankcijah? Mesarjenje na fronti je zelo verjetno samo še v interesu ZDA in Zelenskega…ker, ko bo slednji pomahal z belo zastavo, ga bo nekdo od stotine tisočih žalujočih staršev mladih vojakov lastnoročno obesil na prvi kandelaber…pa tudi Azov danes ni bi preveč srečen s kakšnim podpisovanjem. Škoda življenj in denarja. So bile precej lepše rešitve na mizi ampak jih danes ni več.
Rusija je prevelika, da bi jo napadla katerakoli vojska na svetu. Zmanjkalo bi vojakov.
Rusija je tudi jederska velesila, ki jo je potrebno upoštevati, saj lahko sproži jedersko vojno,ki se ne bo dobro končala.
Rusijo je potrebno gospodarsko izčrpati.
Prav to pa počno ukrajinski zavezniki s pomočjo Ukrajine.
Žal pri tem trpijo Ukrajinci, saj jim brutalni Rusi uničujejo državo in pobiajo ljudi.
Vseeno pa Rusija tone v vse večjo krizo, saj se ve, koliko sredstev za vojno vlagajo zavezniki. Prav toliko jih vlaga v nesmiselno vojno tudi Rusija.
Ko primerjamo gospodarski potencial Rusije in zaveznikov je ta na strani zaveznikov v razmerju 10:1.To kaže na to, da bo Rusija vojno izgubila.
Sama je že izčrpana, zato išče pomoč pri Kitajcih in Severni Koreji.
Kitajci se bolj nevarni Rusiji, saj komaj čakajo, da osvojijo Sibirijo, severna Koreja pa je tako izčrpana, da ne more prehraniti niti svojega prebivalstva.
Rusija pospešeno drvi v bankrot in ponovile se bodo razmere, kakršne so vladale ob razpadu Sovjettske zveze.
Ob bankrotu Rusie pa mora zapad biti previdnejši in Rusijo vključiti v zahodne inštitucije EU in NATO.
Po porazu v Ukrajini mora Rusija postati Evropska država.
Dalai Lama je predlagal sedez NATO v Moskvi.
V principu da, ampak je Moskvo najprej treba osvojiti.
Spoštovani naveličani! Svoje skromno mnenje sem napisal že včeraj: Kaj zdaj? Dobro vprašanje. In odgovor? Pravzaprav ne bi smel biti pretežak. Odločen NE Rusiji in aktivna in močno povečana pomoč Ukrajini. EU je veliko močnejša od Rusije in bogatejša, da teh bremen ne bi zmogla. Gospodarske sankcije, ki to zdaj niso, uveljaviti 100 %. Koliko časa jih Rusi lahko zdržijo?
Zakaj mora biti tako? Zato, ker ne smemo pristati na mnenje, da je položaj brezizhoden. To pomeni vnaprej priznano nemoč, poraz pravzaprav. Nato pa, kot zapiše APMMb2: Ob bankrotu Rusije pa mora zahod biti previdnejši in Rusijo vključiti v zahodne institucije EU in NATO.
Po porazu v Ukrajini mora Rusija postati Evropska država.
@APMMB2 in Uroš Gabrijelčič,
v štartu najlepša hvala, da me nista po defaultu določila za ruskega vohuna, vsekakor prijetno presenečenje v današnjem binarnem mind setu. Ponavljam: ali intimno verjameta da obstaja najmanjša možnost, da se vzpostavijo ’91 meje med UKR in RUS? Če ne verjameta, kakšen je po vama potem še smisel tega no limits uničevanja življenj, mest, gospodarske škode in trošenja davkoplačevalskega denarja? Naslednje, poglejta naslov tega članka…se vama res zdi, da obstaja “naslednji na vrsti”, če špekuliram, da je avtor namigoval na NATO članice? V luči 5. člena seveda…
Tule se bom ustavil, da ne zamegljujem osnovne ideje.
Vse dobro.
Spoštovani naveličani,
blagodejno je izmenjavati mnenja brez nestrpnosti. Nisem dober poznavalec mednarodnih razmer in razmerij med njimi. Prebiram vse, kar se nanaša na to temo in mi pride pod roke. To, za kar se zavzemam, je, da se nikomur ne sme dovoliti, da napade suvereno državo. To ruši mednarodni red, ki je že tako ali tako krhek in vedno na udaru centrov moči. Ko sem zapisal, koliko časa Rusija lahko zdrži popolno gospodarsko blokado, sem pozabil zapisati še bolj bistveno: koliko časa lahko ukrajinski narod zdrži napad velesile. S podporo zahoda najbrž še dolgo, a kaj to pomeni? Trpljenje nedolžnih ljudi in žrtve niso le napadeni, ampak tudi napadalci, pri čemer mislim na vojake. Vse go se dogaja pred našimi očmi, mi pa to lahko samo komentiramo, pri sebi pa morda razmišljamo: hvala bogu, da se to ne dogaja nam! In, vse dobro tudi vam!
Vprasanje lahko nekoliko obrnjemo: kaj bi pomenilo, ce se vojna ustavi (z mirom ali premirjem) in Rusija obdrzi vsaj del ukrajinskega ozemlja.
Ne glede ce se Ukrajina strinja ali ne, zahod se ne more, ker bi se ustvaril daljnosezen precedens, da je z vojno mogoce spreminjati meje. Namrec, ena od bistvenih norm po drugi vojni je ravno to, da se meje z vojno ne smejo menjat. Ce to pridobitev izgubimo, smo spet v pogojih zaradi katerih smo zabredli v drugo vojno. Po tem je na vrsti Taiwan, Juzna Koreja, tudi v Evropi se potem samo se caka na ugoden trenutek. Neporavnanih racunov je na pretek.
Ce se ukrajinska vojna zamrzne, bo Rusija na dolgi rok izolirana in bo povzrocena huda beda za rusko populacijo.
Za Rusijo je dalec najbolj ugodna opcija, da to vojno cimprej izgubi.
V Ukrajini se brani svoboda, demokracija, pravni red in Evropa. Če bi Ukrajina padla, bi bilo v nevarnosti vse našteto, saj je Putinov režim sovražnik ravno teh vrednot zahodne civilizacije.
Tisti slovenski (levi) politiki, ki razmišljajo drugače, naj gredo v Rusijo in poskusijo Putina prepričati, da neha napadati Ukrajino. Putin jih niti sprejeti ne bi hotel! Tisti, ki podpirajo Putina, so sokrivci ruskih vojnih zločinov v Ukrajini.
Svet je komaj sprejel temeljne odločitve o nedotakljivosti meja in miru med državami, ko je Rusija že navalila na Ukrajino.
Če ji bo uspelo, smo nevarnosti vsi, posebej še majhni in slabotni. Pa ne samo od Rusije, tudi od sosedov, ki se še niso sprijaznili s sedanjimi (slovenskimi) mejami. V taki situaciji je Slovenija popolnoma razorožena in vsakemu potencialnemu napadalcu prepuščena na milost ali nemilost. Nujno bi morali nekaj ukreniti za izboljšanje naših obrambnih sposobnosti.
Sto milijonov ton bombaža in volne. Petnajst milijonov obutve, štiri milijone pnevmatik, vojaško opremo, ki je obsegala petnajst tisoč letal, sedem tisoč tankov, okrog 370000 tovornjakov, 11000 vagonov in 2000 lokomotiv in še nekaj “malenkosti”. In to zastonj- gratis. Seveda so to številke ameriške pomoči SZ med II. sv. vojno proti Nacistom. Vsota naj bi bila 10 kratnik tega kar ZDA pošiljajo Ukrajini. Ja vsak ima svoje interese, drži. Ampak ali bi Stalin velikodušno pošiljal Američanom v nasprotnem primeru. Odgovor bi bil, Zahod in Naciji pobijte se med seboj in tretji dobiček ima. V tem primeru Stalin.
Drži, Putin si ne more privoščiti, kar je počel Jekleni. Če bi lahko pa vprašanje. Sicer pa smo zaenkrat pod Alpami še kolikor toliko varni, tudi zaradi majhnosti, oziroma predmestja Moskve. Nisem strasten navijač Jenkijev, vendar kar je res je res. Od izkoriščevalskih velekapitalistov še nekaj dobiš. Od Rusov pa kvečjemu parole in trdo roko pri upravljanju svojih interesnih področij. Seveda afriški in JA diktatorski kimavci dobijo svoj delež, ljudstvo pa eno figo freško.
Samooklicani “mirovniki” (oz. populistično maskirani Putinovi “janičarji” in kolaboranti) skušajo na vse načine preprečiti članicam EU in Nata, da bi pravočasno in ustrezno oborožile ukrajinsko vojsko za uspešno in učinkovito obrambo Ukrajine ter posredno tudi za obrambo vojaško najbolj ogroženih držav vzhodne in severne Evrope.
Niti po naključju omenjeni samooklicani “mirovniki” nikoli in nikdar ne pozovejo Putina in zveste imperialistične soldateske Ruske federacije, naj preneha z intenzivnim dodatnim oboroževanjem iz zavezniških držav (Irana, Severne Koreje) ter naj preneha z jedrskim oboroževanjem satelitskih partnerskih držav (Belorusija) in z neposrednimi jedrskimi grožnjami miroljubnemu svetu..
Ruski samodržec Putin in njegov diktatorski imperialistični režim Ruske federacije sta že s strani najvišjih mednarodnih pravnih forumov objektivno prepoznana kot zločinska kršitelja ustanovne listine OZN in OVSE, kar bi moralo pomeniti absolutno in popolno začasno izključitev Ruske federacije iz vseh mednarodnih političnih, ekonomskih, trgovskih, prometnih … organizacij in sistemov mednarodnega sodelovanja. Vključno z začasno zamrznitvijo privilegiranega statusa “stalne članice VS OZN”.
Že formalno sprejete številne mednarodne sankcije proti flagrantni kršiteljici ustanovnih listin OZN in OVSE bi morale v enaki meri zadeti tudi vse države in zasebne poslovne firme, ki pred očmi vsega sveta iz političnega, finančnega, energetskega, surovinskega … koristoljubja zavestno kršijo sankcije proti Ruski federaciji in si goljufivo, kriminalno ter neetično omogočajo dodatne dobičke na račun brezmejnih človeških in materialnih žrtev ruske zločinsko enostranske napadalne ter osvajalske vojaške agresije na mednarodno članico OZN – Ukrajino.
Sporazumi o razdelitvi Osmanskega cesarstva so se začeli sklepati 2-3 leta PRED njegovim propadom. Francija in Velika Britanija sta bili v ospredju teh dogovorov. Sprva je bilo v sporazume o razdelitvi vključeno tudi Rusko cesarstvo, razdeljeni pa naj bi bili: zahodna Armenija, Konstantinopel in turške ožine (ki so bile obljubljene že v okviru sporazuma o Konstantinoplu iz leta 1915). Velika Britanija naj bi dobila Iran, Francija pa Sirijo, Palestino in Kilikijo. Boljševiki so prekinili zahtevo Ruskega imperija, Rothschild pa je želel Palestino pod britansko vladavino, da bi mu bila dodeljena.
Osmansko cesarstvo je neuspešno poskušalo skleniti zavezništvo z Veliko Britanijo, nato s Francijo, Rusijo in Nemčijo – brez uspeha. Zakaj? Ker je klub želel osmansko zemljo zase. Sirija je do leta 1946 ostala francoska kolonija. Iran se je leta 1979 – po izgonu šaha – osamosvojil od Združenega kraljestva. Palestina je bila dodeljena Rothschildu. Turčija pa je postala mini Otomansko cesarstvo.
Po drugi svetovni vojni so isti akterji, ki so preuredili monopolno tablo: Velika Britanija, Francija in ZDA, predvsem zasegali zemljo. To ni bil njihov prvi ples v parku. Svetovno kolonizacijo so sprožili Rothschildi, saj so v Afriki videli lahkotno tarčo kopij in nevednih plemen.
Leta 1884 se je začel boj za Afriko. Trinajst evropskih držav in Združene države Amerike so se sestale v Berlinu in se dogovorile o pravilih kolonizacije Afrike – Afričanom se ni treba prijaviti. Od leta 1884 do leta 1914 se je celina utapljala v konfliktih, saj so te države obstoječim afriškim državam in ljudstvom jemale ozemlje in oblast.
Do leta 1900 je samo Velika Britanija prek svojih ozemelj kolonizirala 30 % Afrike: Egipt, Sudan, Kenijo, Ugando, Južnoafriško republiko, Gambijo, Sierro Leone, severozahodno Somalijo, Zimbabve, Zambijo, Bocvano, Nigerijo, Gano in Malavi. Nathan de Rothschild je financiral Cecila Rhodesa pri njegovem prizadevanju, da bi osvojil Afriko in zagotovil njene vire za Združeno kraljestvo. Viri so vključevali zlato, diamante, uporabo prisilnega dela, tj. sužnjev, itd.
Po tvoje so tudi armenski genocid povzročili Angleži, Rotschild in Amerikanci. Sicer pa Afričani sami pravijo, da jim je sam bog dal Angleže, Francoze, Nizozemce, Belgijce (ki so seveda delali tudi velike napake in grozodejstva), tako so lahko hitreje in uspešneje napredovali. Vojne, ki jih imajo zdaj tam so njihove vojne.
Ni napisal on. Prilimano je iz Googla.
Ta je res manijak.
Občudovanje Petra Velikega, Lenina, Stalina sicer Gruzijca s strani Putina se vidi skoraj iz letala. To njegovo nagnjenost do surove sile ni nič novega, vendar je bilo nekako zakamuflirano v neke nedvoumne floskule. Rusov kot samih, očitno ne zanima standard, temveč da so vedno in povsod zmagovalci, četudi za ceno slabšega življenja.
V redu naj bo kakorkoli. Ampak prej kot so sami Rusi v II. sv. vojni dosegli učinkovitost nemške mašinerije so potrebovali pomoč zaveznikov. Preseliti vso vojno industrijo za Ural niso mačje solze. V tistem trenutku so jih reševali zgolj tanki T-34 in kasneje katjuše ter politkomisarsko streljanje morebitnih dezerterjev.
Zahodni zavezniki, sploh Britanci so se sami otepali velikega pomanjkanja zaradi nemških podmornic v Atlantiku. Šele po zaslugi matematikov itd. oz. ti. Ultra vdrli v nemško Enigmo in preobrnili vojno, sploh na Atlantiku.
V glavnem Rusi so kaj hitro pozabili po koncu vojne na Zahodno pomoč med vojno. Seveda vedno in povsod prevladujejo različni interesi, nenačelna zavezništva itd.
Slika se v 80 in nekaj letih ni kaj dosti spremenila, samo zavezništva se spreminjajo. ZDA, Japonska, Nemčija, Italija med drugo sv. vojno sovražniki zdaj zavezniki. Rusi in Kitajci kljub komunizmu ne ravno prijatelji zdaj zavezniki in še in še.
Seveda so bile Poljska, Ukrajina, Belorusija in pribaltske države vedno na prepihu med Zahodom in Vzhodom in tako bo še v bodoče. Kdo je boljši, bolj človeški itd. gospodar pa bi najbolje znali povedati sami prebivalci teh držav. Medtem, ko se bivši sovjetski sateliti dvigajo po BPD in višjem standardu, se v Belorusiji krepi samo Lukašenkova rodbina z raznimi oprodami, odnosno kimavci. Takšna je realnost in prepiranje o tem, kdo zna bolje izkoristiti svojega vazala je prepuščeno zgolj številkam. Te za razliko od ljudi ne lažejo, če, če si jih ne prilagodiš po svojih interpretacijah.
Nekje sem prebral, da je bil ameriški lend & lease težak okoli 80 miljard takratnih dolarjev, kar je danes nekaj 10x več. Torej je pomoč ZDA Ukrajini danes smešno poceni.
jože, točno tako. Bom zgoraj navedel nekaj številk o ti. Lend-lease pomoči med II. sv. vojno kot darilo ZDA zdesetkani SZ, sploh kar se visokega oficirskega kadra tiče, ker ga je dal Stalin pobijati kot zajce.
Carske Rusije ni več, nuklearni Car-agresor pa je ustvarjen, manjka mu še le sosednje ozemlje, da si ustvari tanponsko ozemlje pred zahodom. To ozemlje si že ustvarja in če ga osvoji, se mu takoj ponuja izgovor o potrebi nove tamponske cone. Car postaja Rak, katerega se mora ozdraviti in ustaviti njegovo napredovanje , v nasprotnem bo EU umrla.
McKeenin v svoji knjigi Stalinova vojna ugotavlja, da je prevladujoče stališče napačno. Stalin je bil že od svojih prvih dni kot revolucionar v carski Rusiji predan marksist, ki si je prizadeval za strmoglavljenje kapitalističnega sveta. V ta namen si je prizadeval zaostriti napetosti med Hitlerjem, ki je želel zrušiti Versajsko pogodbo ter Veliko Britanijo in Francijo. Zato je 23. avgusta 1939 s Hitlerjem podpisal pakt o nenapadanju, ki je Nemcem omogočil napad na Poljsko, Rusiji pa je, ne naključno, zagotovil veliko ozemlja. V svetovni vojni, ki se je začela z nemškim napadom na Poljsko 1. septembra 1939, je upal, da se bodo Nemci znašli v dolgotrajnem boju z Veliko Britanijo in Francijo, zaradi česar bosta obe strani izčrpani in se bo odprla pot komunistični revoluciji in ruski širitvi.
Ko so Nemci leta 1940 nepričakovano hitro podredili Francijo, je Stalin tako pritisnil na svoje ozemeljske in gospodarske zahteve, da je bil pakt z Nemčijo napet, česar ni rešil niti obisk sovjetskega zunanjega ministra Vjačeslava Molotova v Berlinu novembra 1940, ko je Molotova nepopustljivost presenetila in osupnila Hitlerja. Vojna med Rusijo in Nemčijo je postajala vse bolj verjetna. McMeekin poudarja, da je Stalin razporedil svoje sile na način, ki nakazuje, da je tako kot Hitler tudi on imel v mislih napad: operacijo Barbarossa je napačno obravnavati kot neizprosen napad na Nemčijo.
Ko so Nemci 22. junija 1941 napadli Rusijo, sta Winston Churchill in Franklin D. Roosevelt storila vse, kar je bilo v njuni moči, da bi pomagala Stalinu. Churchill je za več let opustil svoj antikomunizem, saj je kot večjo nevarnost videl Hitlerja, Roosevelt pa je, čeprav Amerika še ni bila v vojni, Rusiji nudil pomoč pod veliko boljšimi pogoji kot Veliki Britaniji, kar se je nadaljevalo ves čas trajanja vojne.
Aha, pa še najnovejša novica. Protestniki zasedli Pariz, zaradi zmage skrajne desnice. Kakopak levičarji s svojimi temnejšimi brati. Saj ni problem z državljani temnejše polti, ki so se za Francijo borili že v I. sv. vojni. Gre se za zdajšne ekonomske emigrante. Ja spet nastane problem, ker delodajalci za tretjino manjše plače zaposljujejo ljudi iz svojih bivših kolonij. Ostali pa sociala, droge itd. Po moje je to zgolj hipokrizija francoskih levičarjev. Boli njih za nekatere, res, izloćene, oziroma marginalne skupine. Marx je bil izjemno proti mešanju ras, pravzaprav nekakšen rasist in ksenofob. Levičarji seveda vse lepo priredijo za svoje potrebe, v ozadju pa hinavsko kimajo v prid priseljencev.
G. Cerar je napisal briljanten povzetek realnosti.
Implicitno je napisal, da se Rusija ne drzi nobenih pogodb in norm, niti svojih lastnih. Ne samo Helsinske deklaracije, ampak tudi Budimpestanskega dogovora, s katerim je Rusija zagotavljala ozemeljsko nedotakljivost ukrajinskih meja.
Ob tem se zastavlja vprasanje, ce se z Rusijo sploh splaca karkoli podpisovati, ker se itak nicesar ne drzijo. Niti eventualnega mirovnega sporazuma.
Ob tem se spomnim tistega slavnega rimskega „Kartagino je treba uniciti“.
Zasesti cel svet in mu vladati nujno pomeni imeti tajno politično policijo. Oddelke za hitro posredovanje in dejansko fizično likvidacijo upornikov. Brez sodbe. Sicer se oblasti ne more zdržati….pomeni imeti severno Korejo čez cel planet. Trop zločincev trajno na oblasti. Brez demokracije. Kdor misli drugače je omejenega uma in dojemanja.
Ja, postavlja se vprasanje potrebe po svetovni vladi in njene policije.
Vojne v devetnajstem stoletju so bile omejene s tradicijo, ki je bila dobro priznana v mednarodnem pravu, da sta civilna lastnina in poslovanje zunaj področja spopadov. Civilno premoženje ni bilo izpostavljeno samovoljnemu odvzemu ali trajnemu zasegu, gospodarsko in kulturno življenje vojskujočih se držav pa se je razen ozemeljskih in finančnih omejitev, ki jih je ena država lahko naložila drugi, na splošno lahko nadaljevalo skoraj tako kot prej.
Praksa dvajsetega stoletja je vse to spremenila. Med obema svetovnima vojnama so brezmejni seznami kontrabanta skupaj z enostranskimi deklaracijami pomorskega prava ogrozili vse vrste trgovine in iz vseh precedensov naredili odpadni papir. Konec prve vojne so zaznamovala odločna in uspešna prizadevanja za oviranje gospodarskega okrevanja glavnih poražencev in za ohranitev določene civilne lastnine.
V drugi vojni se je ta politika razširila do točke, ko je mednarodno pravo v vojni prenehalo obstajati. Nemška vlada je dolga leta, kolikor je segalo njeno orožje, politiko zaplembe utemeljevala na rasni teoriji, ki ni imela nobene podlage v civilnem pravu, mednarodnem pravu ali krščanski etiki; in ko se je začela vojna, se je ta kršitev občestva narodov izkazala za nalezljivo. Anglo-ameriško vodstvo je tako v govorih kot dejanjih sprožilo križarsko vojno, ki pri izvajanju prisile ni priznavala niti pravnih niti ozemeljskih omejitev. Koncept nevtralnosti je bil obsojen tako v teoriji kot v praksi. Ne le sovražnikovo premoženje in interesi, temveč tudi premoženje in interesi vseh strani, tudi v nevtralnih državah, so bili izpostavljeni vsem omejitvam, ki so jih vojskujoče se sile lahko uporabile; premoženje in interesi nevtralnih držav in njihovih civilistov, nastanjenih na vojskujočih se ozemljih ali pod vojskujočim se nadzorom, so bili podvrženi praktično isti vrsti prisile kot sovražnikovi državljani. Tako je “totalna vojna” postala vrsta vojne, ki se ji ni mogla izogniti nobena civilna skupnost; in “miroljubni narodi” bodo iz tega potegnili očiten sklep. [William A. Orton, Liberalna tradicija: Študija družbenih in duhovnih pogojev svobode, 251-52].
“…gospodarsko in kulturno življenje vojskujočih se držav pa se je razen ozemeljskih in finančnih omejitev, ki jih je ena država lahko naložila drugi, na splošno lahko nadaljevalo skoraj tako kot prej.
Italijani, ki so zasedli Ljubljanko pokrajino, so dopuščali kar precejšnjo kulturno življenje. Ljubljanska Drama in Opera sta obratovali s polno močjo, Josip Vidmar je bil celo dramatirg v ljubljanski Drami. Jugoslovanska tiskarna (Slovenec) je obratovala neprekinjeno. Izšlo je na stotine naslovov novih slovenskih knjig (Slovenčeva knjižnica). Po kapitulaciji Italije je pokrajina prešla pod nemško upravo. Tiskalo se je namo manj, tiskalo se je pa vendarle. V slovenščini.
Po takoimenovani osvoboditvi in v takoimenovani svobodi so bile vse te knjige z odlokom prepovedane. “Grmade” so “gorele”, zažigalo se je slovenske knjige, med njimi, recimo, kultno delo Janeza Jalna, Bobri. Med vojno so prvič izšli.
Ko je Putin omenjal kot največjo katastrofo razpad SZ ni govoril kar tako v tri dni. Da bi Rusi okupirali celotno Evropo, ta je malo bosa. Vendar, da ne bi posegel po pribaltskih državah, Poljski, Armeniji, Gruzijo je že itak napadel, pa ni iz trte zvita. Seveda je predpogoj ukoriti Ukrajino.
Sicer pa se gre ti. hibridno, oziroma propagandno vojno, lahko tudi psihološko s katero vnaša nemir, sploh v EU, ki je sestavljena iz množice držav z različnimi pogledi. Seveda to niso enovite ZDE, kakor ZDA, pa še ta je zmes vseh narodov in narodnosti tega sveta. Rusija je v tem primeru trdna kot skala, edino razne muslimanske teroristične organizacije so Putinu trn v peti. Ali pa se Putin igra slepe miši kot v primeru bloka ali dveh, ko so ju njegovi specialci vrgli v zrak kot Čečeni. Sledilo je kruto maščevanje. Takih primerov je preveč za naštevanje po celem svetu, ne samo v Rusiji.
Oboževalci lika in dela Putina po celem svetu so kasta zase. Radi bi dobro živeli, imeli karizmatičnega vodjo, ki bi z ognjem in mečem krotil nasprotnike. Obenem bi zahtevali vse pravice iz naslova demokracije in svobode. Svoboda in demokracija pa sta že tako izpeti in prežvečeni floskuli, ker se že vsak hanibal v Afriki pusti zmerjati z demokratom.
Sicer nimam nič proti Rusom, vendar so izredno arogantni in ponosni, če bi v gatah in lačni paradirali naokrog bi trdili, da so največji in da jim po defoltu pripada vse kot največjemu slovanskemu narodu.
Suženj, oziroma slave-slaves po angleško naj bi izvirala ravno iz imena Slovani. Vendar sem nekje prebral, da so se kot skupni imenovalec Slovani izmislili Nemci nekje v 18 stoletju, takrat še v različnih državicah. Saj se tudi Nemci niso imenovali Nemčija. Prvič različna vera, skupek kneževin in majhnih ali večjih držav-ic, s skupnim imenom Germani ali kakorkoli že.
Tako so opredelili kot Slovane vsa ljudstva s tega govornega področje. V prvi vrsti kot nižjo raso, komaj kaj več vredno kot judovsko.
Seveda je bil to samo sila, sila površen odskok vstran od današnje teme. Razna slovanska plemena, ljudstva so se zmeraj bojevala za prestiž. Na vzhodnem Balkanu Srbi in Bolgari, višje Rusi, Poljaki, Ukrajinci, Čehi, Slovaki, vendar so navadno zmagali Rusi, pa vmes Balti, Švedi, Germani in takšen komplot interesov vse do danes. In tu ni potrebno izumljati tople vode.
Bratski slovanski narodi, to je tako izmanipulirana in izrabljena besedna zveza, kakor včasih bratski jugoslovanski narodi in narodnosti. Vedno gre za to, da močnejši podjarmijo šibkejše “sobrate” in ostale, ki se ne zmorejo zoperstaviti močnejši sili. Pozabite na Finžgarja s knjigo Pod svobodnim soncem, ki je sicer berljiva in poučna, kako bi se morali bratiti med seboj, vendar bolje oboroženi, izučeni Sloveni Ante porazijo in nato oblegajo celo sam Bizanc. Lepo, zelo lepo, vendar z realnostjo nima popolnoma nobene veze. Na žalost.
Evropa oziroma EU ne potrebuje Putina, ker se bo uničila sama. Zdaj vidimo, kako “razgledani” in “tolerantni” Francozi divjajo, ker so zmagali drugačemisleči. Enako pri nas, sodrga po ulicah je divjala. kolesarila, ne vem kaj še vse, zdaj pa je baje vse v redu, vsi živimo v Indiji Koromandiji in plešemo po ulicah od veselja, ker nam vladajo nutrije in golobčki.
“…da propad Sovjetske zveze predstavlja največjo rusko katastrofo 20. stoletja.”
Še v Jugoslaviji sem izjavljal, da je največji kiks 20. stoletja – oktobrska revolucija.
Neki moj hribovski kolega (drugače študent) pa je konec 60. let tako občudoval Lenina, da so mu od ganotja prišle solze v oči.
Kiks ni bila revolucija, ampak nesposobnost zahodnih sil zagotoviti uspeh kontrarevolucije. In to isto napako ponavlja zahod kar naprej. Kitajska, Koreja, Vietnam, pa potem Sirija, Libija, Afganistan. Nekaj se zacne, mrtvoudno mrcvari in potem prekine brez uspeha. Kitajci in Rusi so mnogo bolj brezkompromisni. Je pa res, da si mi tega ne moremo privosciti.
Koliko vojakov je potrebnih za zasedbo sveta?
Po zelo grobih izračunih ocenjujem, da je na svetu skupaj ~80 milijonov pripadnikov vojske (aktivnih in neaktivnih) in paravojaških enot. Če bi se vse države odločile, da se jutri združijo v eno svetovno vlado, in to ne bi povzročilo novih uporov, bi bilo 80 milijonov vojakov te vlade.
Kaj pa, če se svet ne bi strinjal z okupacijo? Kaj pa, če bi morala ta nova okupacijska sila s številkami preplaviti nezadovoljno prebivalstvo?
Severna Koreja ima največje število vojaškega ali paravojaškega osebja na svetu – 31 % prebivalstva. Če bi bilo to razmerje potrebno za okupacijo sveta s 7,125 milijarde prebivalcev, bi potrebovali več kot 2 milijardi vojakov!
Tukaj je seznam neodvisnih in stabilnih držav:
Rusija: 20 na 1000 prebivalcev. Če bi to upoštevali na celotni Zemlji, bi jih bilo 144 milijonov.
ZDA: 6,9 na 1000 prebivalcev. Na celotni Zemlji bi jih bilo 50 milijonov.
LRK: 5,1 na 1000 prebivalcev. Na celotni Zemlji bi jih bilo 36 milijonov.
Odvisno od narave okupacije, vendar bi se lahko gibalo od 40 milijonov do 2 milijard.
Pravi Google.
Nihče nima zadostno število vojakov za zasedbo sveta. Torej avtor trosi neumnosti. In njemu podobni tudi.
Koliko vojakov je SZ rabila za obvladovanje DDRa, Poljske, Ceske itd.?
Odgovor: Nic, ker so obvladovali samo te vazalne vlade, vojake so potem dale kar drzave same.
Ozemlje je Stalin dobil na Jalti kot vojni plen..
Peter Klepec, se strinjam v principu, a je potrebno dodati, da so Sovjeti v obdobju 1947 – 1989 imeli na ozemlju Varašavskega pakta od 2.8 mio do 5.3 mio svojih vojakov. Pred padcem berlinskega zidu pa 2 mio vojakov, kot branik proti NATO. Torej, šlo je za mešano vojaško prisotnost bratske Rdeče armade in domačih vojsk.
Kar pa se tiče nadaljnje usode evropske varnostne arhitekture ( NATO, OVSE, CFE…..) pa nas je lahko strah, ne tako dolgo nazaj izrečenih izjav, po vsej verjetnosti, novega ameriškega predsednika, da ne bi imel nič proti, če Rusi uprizorijo podobno vojaško avanturo znotraj NATO območja. Gre za napoved, da se mu za evropsko varnost fučka, vse kar ga zanima je MAGA. Očitno je, da se bo potrebno podvizati in čim prej začeti z gradnjo evro NATO ali drugega evropskega zavezništva. Prihajajoča merkantilistična ameriška politika ( s katero že imamo štiri letne izkušnje) bo strateško bolj usmerjena v Azijo in Pacifik. Utegne pa imeti tudi dosti več razumeanja za Putinovo ravnanje proti Zahodni Evropi.
Ja in niti sanja se nam ne koliko bo to stalo.
Možne so tri opcije:
A; Božo ne razume prav ničesar
B: Božo zavestno širi Nato propagando
C; Božo je hinavski kot pripadnik “zahodnih vrednot”
Lenin, še bolj pa Stalin sta imela namen izvoziti boljševistično revolucijo po svetu. Potem se je Stalin zadovoljil z Evropo. Zato je tudi podpisal sporazum s Hitlerjem; s figo v žepu, saj je že imel načrt o zasedbi zahodne Evrope. Potem ga je pa Hitler prehitel.
Stalinovi nasledniki so vedno kazali ekspanzijske želje in namene. Zahodni svet ni ukrepal in ni nasprotoval Brežnjevu pri zasedbi Češkoslovaške. Tamponske vzhodnoevropske države so bile domena Jalte. Po razpadu SZ se je svetovni red ravnotežja porušil. Putin to razume. Ukrajina je preizkusni kamen. V imenu miru, ga je potrebno zaustaviti. Hitler in Stalin sta dovoljšen dokaz, kaj pomenijo ozemeljski apetiti. Zaustavljanje pa se začne na začetku: na domnevah o naslednjih korakih “pogoltnežev”. Kasneje je prepozno! Zlasti to velja za boljševike in njihove izpeljanke.
Hja, vase vrednote ocitno niso zahodne, torej avtohtono slovenske, ampak nekaj tujega;
Tu so še 4. možnost D, da vi ne razumete ničesar! Peta možnost E, da zavestno širite antinatovsko propagando in F, da ste hinavski pripadnik vzhodne ideologije, ne vrednot, ker jih ta namreč nima.
Najbolj vodljivi ljudje so neizobrazeni in, še bolj, poneumljeni in podkupljeni . Sledijo vodji slepi in gluhi, brezčutni in grozljivi. Takšnih, neumnih in pokvarjrnih ljudi je po svetu, posebno pa pri nas, v Sloveniji, čedalje več. Sledijo ne samo Putinu: čedalje več je morije in brezpravja povsod.
Zadnji poziv ljudem; ali se zavedate, kaj pomeni mir ? Voda in hrana, brezskrbnost , igranje in izobraževanje otrok?
Če se ne, na svidenje v naslednji vojni! Srčno upam, da bodo takšni, ki jim mir ni najbolj sveta stvar, prvi mrtvi.
Naslednja tarča je sto odstotno Jadransko morje. Peta kolona Vučič, Dodik, Jankovič tega niti ne skrivajo več.
Ko preberes clanek,se vprasas,in kaj zdaj??Za to vprasanje ni odgovora!Putin ne bo odnehal in EU lahko samo caka,caka na kaj?Spet vprasanje,caka na kaj?Ce se eropska unija ne more pokorajziti in razbiti vsaj kremelj,ce ne se kaj drugega v Rusiji,potem je bolje,da so vrhovni ambasadorji kar tiho!
Kaj zdaj? Dobro vprašanje. In odgovor? Pravzaprav ne bi smel biti pretežak. Odločen NE Rusiji in aktivna in močno povečana pomoč Ukrajini. EU je veliko močnejša od Rusije in bogatejša, da teh bremen ne bi zmogla. Gospodarske sankcije, ki to zdaj niso, uveljaviti 100 %. Koliko časa jih Rusi lahko zdržijo? Krepiti NATO in po mojem mnenju v teh naporih ne bi smela pri tem manjkati ZDA. Braniki zahodne kulture sta prav ti dve sili in tega bi se morali zavedati tudi čez lužo. Za temeljit preobrat na ukrajinski fronti ni prepozno, čeprav je bilo veliko zamujenega, predvsem pa to stanje, tako se zdi, nikogar več pretirano ne zanima. In to je nečloveško. Kje je tu naša empatija? Smo spodrsnili? Kaj pa naša vest? In ne nazadnje je to tudi kratkovidno in ne prav pametno. V tem smislu lahko parafraziram Hemingwayeve besede: Ne sprašuj, komu zvoni, ker zvoni tebi!
Spet je treba pogledati malo nazaj v zgodovino, tik pred drugo vojno.
Splosno mnenje v USA je bilo nevmesavanje v evropske tezave. To so „resili“ tako, da so Evropi in Rusiji orozje posodili, ne dobavili. V sicer odlocujoci kolicini, ki je bila usodna za Nemcijo, ki s tem ni racunala.