Položaj na Bližnjem vzhodu se očitno vse bolj zapleta.
Ne samo na Bližnjem vzhodu, kamor je trenutno obrnjena naša pozornost, ampak v celotnem svetu. Obstoječi mednarodni red se vse manj spoštuje in svetovna varnost in mir sta vse bolj negotova. In zdi se, da so ustanove, ki naj bi ju zagotovile, z OZN na čelu, ob tem pomikanju proti robu prepada nemočne.
Niste ravno optimist torej, če ostanemo pri Bližnjem vzhodu.
Ravno položaj na Bližnjem vzhodu je lep pokazatelj današnjega stanja v svetu, odnosa do mednarodnega prava in vrednot, na katerih naj bi počival mednarodni liberalni red, ki so ga ZDA z zaveznicami vzpostavile po drugi svetovni vojni. Tudi tu prihaja do polnega izraza na primer impotentnost Varnostnega sveta OZN, najpomembnejšega organa svetovne skupnosti, ki naj bi bdel nad zagotavljanjem miru v svetu. Postal je več ali manj irelevanten. Vse večja tekma med njegovimi stalnimi članicami in zasledovanje zgolj lastnih sebičnih interesov in ob tem zloraba njihove pravice veta onemogočajo sprejem konstruktivnih ukrepov v zaščito miru oziroma interesov celotne mednarodne skupnosti. To se je sicer pokazalo že ob ruski invaziji na Ukrajino. In zgledu velikih sledijo tudi drugi.
Ali sploh obstaja rešitev za spor med Izraelci in Palestinci, za to mater vseh kriz, kot so jo imenovali pred leti?
Da ne bom izpadel preveč pesimističen, je moj odgovor pritrdilen. Ob pogoju seveda, da se upošteva interes obeh strani. Sem med odločnimi zagovorniki prvotne rešitve iz leta 1948 v obliki dveh držav. Boljše za enkrat ni videti. Izraelci imajo pravico do varnosti in Palestinci pravico do samoodločbe. To sta med drugim tudi vrednoti liberalnega mednarodnega reda. Pravico do samoodločbe se je v preteklosti priznalo Izraelcem, tudi nam Slovencem se je, in prav je, da se jo prizna tudi Palestincem. Pot do nje ne bo lahka, niti kratka.

Dr. Božo Cerar opozarja, da je genocid resna obtožba, saj mora biti dokazan tudi naklep, tj. namen fizičnega uničenja neke narodne, etnične, rasne ali verske skupine. (Foto: Klub diplomatov Slovenije)
Ideja dveh držav je trenutno tako med Izraelci kot Palestinci močno v ozadju, dodatno tudi zaradi zadnje vojne med Hamasom in Izraelom. V ospredju so ekstremni pogledi, se pravi v prostoru med reko Jordan in Sredozemskim morjem naj bi bilo prostora le za eno državo. Bodisi zgolj za Izrael ali zgolj za Palestino. V svetu pa je na drugi strani prisotno veliko odkritega ali prikritega navijaštva za eno ali drugo stran. Tudi v Ljubljani, na Prešernovem trgu je bilo nedavno slišati vzklikanje Palestina od reke do morja in celo Allahu Akbar. Potreben je trezen, objektiven pristop.
Ste lahko bolj konkretni, kaj bi to pomenilo?
Bom skušal, čeprav ob nepopolnem poročanju in s tem ob nepopolni podobi celotne zadeve v naši javnosti in vse bolj razgreti razpravi tvegam očitek brezčutnosti ali celo pristranskosti, kateri naj bi nasprotoval. Vse tragedije, ki smo ji priča v Gazi in tudi na Zahodnem bregu, s strani Izraela okupiranih območjih, ne gre v celoti zvrniti na pleča Izraelcev. Izrael je leta 1948 spoštoval odločitev OZN o oblikovanju dveh držav. Arabska stran, arabske države pa je niso in so ga namesto tega napadle in to še večkrat v desetletjih, ki so sledila. Izraelska preokupiranost s svojo varnostjo je torej na mestu. Pri tem je težko razumeti tiste, ki jim gre pravica Izraela do obrambe tako težko z jezika, čeprav mu to pravico kot vsem drugim državam priznava Ustanovna listina OZN. Omenjena pravica Izraela seveda ne odvezuje od spoštovanja mednarodnega vojnega oziroma mednarodnega humanitarnega prava. Mislim na načelo previdnosti, načelo razlikovanja med vojaškimi in civilnimi cilji oziroma načelo proporcionalnosti med vojaško koristnostjo in kolateralno škodo. Pod tem izrazom se namreč skrivajo civilne smrti in porušeni civilni objekti.
Izrael si je v precejšnji meri sam zapravil naklonjenost precejšnjega dela svetovne javnosti, ki jo je užival po holokavstu v drugi svetovni vojni in napadih sosednjih arabskih držav. To vse pa nikakor ne upravičuje nezaslišanih Hamasovih grozodejstev in jemanja talcev ob napadu na Izrael 7. oktobra lani, ki jih mnogi v svetu in tudi pri nas želijo pomesti pod preprogo ali pa jih celo zanikajo.
V primeru nespoštovanja omenjenih obvez imamo opraviti z vojnimi hudodelstvi in hudodelstvi zoper človečnost. Enako Izrael ne opravičuje za pogosto vse prej kot primerno, nezakonito, če hočete, ravnanje z po letu 1967 okupiranim arabskim, palestinskim ozemljem oziroma tamkajšnjim prebivalstvom. Mislim na ustanavljanje judovskih naselij in spreminjanje demografskega stanja prebivalstva na eni in obravnavanje Palestincev kot drugorazrednih (grobo ravnanje, samovoljno pridržanje, diskriminacijsko omejevanje gibanja, kolektivno kaznovanje itd.), kar pogosto spominja na apartheid, na drugi strani. Tovrstne očitke vsekakor ne gre enačiti z antisemitizmom. Izrael si je tako v precejšnji meri sam zapravil naklonjenost precejšnjega dela svetovne javnosti, ki jo je užival po holokavstu v drugi svetovni vojni in napadih sosednjih arabskih držav. To vse pa nikakor ne upravičuje nezaslišanih Hamasovih grozodejstev in jemanja talcev (vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost) ob napadu na Izrael 7. oktobra lani, ki jih mnogi v svetu in tudi pri nas želijo pomesti pod preprogo ali pa jih kar v celoti zanikajo.
Ste imeli to v mislih, ko ste omenili nepopolno podobo in necelovito poročanje?
Tudi. Če si hotel v minulih tednih imeti polno predstavo o Hamasovih masakrih (rezanje glav dojenčkom, lomljen nog in medenic ženskam in iznakaženje spolnih organov), si moral prisluhniti poročilom sosednjih držav, na primer RAI. Ti so o tem in posledicah poročali še tedne, ko so na dan prihajale podrobnosti. V vseh teh tednih pri nas nisem ali redko zasledil navedb, da so ob napadih izraelske vojske na Gazo na ozemlje Izraela še vedno padale tudi Hamasove rakete, da je več kot polovica izraelskih talcev še vedno v Hamasovih rokah in da je najmlajši star le eno leto. Ob pozivih na ustavitev ognja je bilo slišati le pozive Izraelu, ne pa tudi Hamasu. Izpostavljali so se izraelski napadi na civilne ustanove, nič ali pa redko, da so se v njih nahajali ali iz njih napadali pripadniki Hamasa, da so civiliste uporabljali za živi zid.
Kar pa je tudi vojni zločin, kajne?
Seveda. Ob upravičenih kritikah zavračanja ideje dveh držav s strani izraelske vlade oziroma premierja Netanjahuja se je pozabljalo na Hamasovo nepopustljivo zanikanje pravice Izraela do obstoja. Pri nas jih bolj malo ve, da je EU političnega vodjo Hamasa Yahia Sinouarja nedavno zaradi masakra 7. oktobra uvrstilo na seznam teroristov in da se Hamas na EU spisku terorističnih organizacij nahaja že vrsto let. Naša javnost bi bila lahko tudi bolje obveščena o zanikanju pravice Izraela do obstoja s strani Irana in o njegovem destruktivnem ravnanju v regiji. Njej skuša Teheran zavladati preko svojih izpostav v obliki Hamasa, Hezbolaha, Hutijev in drugih milic oziroma terorističnih skupin.
Ko omenjate Hutije, ti so v podporo Hamasu z jemenske obale Rdečega morja začeli napadati ladje na poti proti Evropi skozi sueški kanal, kar ni le novodobno piratstvo.
Vsekakor dodatna zaostritev, ki ima hude ekonomske posledice za Evropo. Gre za eno svetovnih pomorski prometnih arterij. Ladje se sedaj na poti iz Azije v Evropo odločajo za veliko daljšo, tudi časovno, in dražjo pot okoli Afrike. To bi moralo skrbeti naša podjetja, ki poslujejo z azijskim svetom in odjemalce katarskega plina in še posebej Luko Koper, naše železnice in druge prevoznike. Ni nujno, da bi ladje skozi Gibraltar zavile v Mediteran in Jadran, ampak bi se enostavno napotile severneje, v tem primeru v bližnje zahodnoevropske luke. Skupno svetovno dobro, se pravi prosto plovbo v Rdečem morju, še eno vrednoto obstoječega liberalnega mednarodnega reda, skušajo z napadi na položaje Hutijev zagotoviti oziroma ohraniti ZDA in Združeno kraljestvo. Gre sicer za državi, ki skušata ohraniti obstoječi red, pa vendarle po svoje malce nenavadna, dejali bi lahko celo absurdna situacija. Zaradi terorističnega početja Hutijev imajo škodo predvsem EU države, Kitajska in Egipt (z izpadom prihodkov Sueškega kanala) in še kdo. In čakajo. Vendar, če se ne ukrepa takoj, bomo s podobno ugrabitvijo skupnega svetovnega dobra soočeni kje drugje. EU naj bi v Rdeče morje sicer poslala tri vojaške ladje (Francija, Italija, Nemčija) šele enkrat februarja.
Izraelski veleposlanik v Sloveniji je skušal pomanjkanje celovitih informacij popraviti s prikazom posnetkov Hamasovih grozodejstev nekaterim poslancem in medijem, pa je pri tem je naletel na silne težave. Projekcijo v Mini teatru so morali celo odpovedati zaradi groženj, veleposlaniku pa so potem aktivisti Levice očitali nekakšno vmešavanje v naše notranje zadeve oziroma v naš demokratični proces odločanja …
Sprašujem se, kako demokratično je to odločanje, če so odtegnjene vse zanj potrebne informacije. Mimogrede, šlo je za posnetke, katerih avtorji so bili večinoma pripadniki Hamasa. Pri ogledu je potrebno pogosto mižati, pa tudi spati ti ne dajo. Pozdravljam, da naše zunanje ministrstvo izraelskega diplomata ni poklicalo na zagovor, kar je bila, če se ne motim, tudi ena od zahtev. Gre seveda za eno od osnovnih in običajnih opravil diplomata, da skuša državo sprejemnico informirati o dogajanjih v zvezi s svojo državo. Sam sem v svoji diplomatski karieri kot vrsta kolegov zaradi tega negoval stike tako z novinarji kot člani parlamentov in vladnih resorjev in imel med njimi tudi prijatelje.
Omenili ste možnost vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost s strani Izraela. Južna Afrika je zoper njega pred Meddržavnim sodiščem v Haagu vložila tožbo, ki Izraelu očita kršitev konvencije o genocidu.
Ob velikem številu civilnih žrtev se ne glede na zelo gosto naseljeno Gazo pojavil sum, da gre za nesorazmerno uporabo sile, kar je najbrž na mestu. Južna Afrika ima vsekakor omenjeno možnost oziroma pravico, če hočete, saj sta obe državi članici Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Dvomim pa, da sta jo pri tem vodila zgolj ali predvsem skrb za spoštovanje mednarodno-pravnih obvez in sočutje do trpečih palestinskih civilistov v Gazi. Kajti če bi bilo temu tako, bi se Južna Afrika pridružila resoluciji Generalne skupščine OZN, s katero je ta obsodila rusko invazijo na Ukrajino. Ali se zamislila nad ruskim znašanjem nad ukrajinskimi civilisti, neprestanim bombardiranjem stanovanjskih in drugih nevojaških objektov, pa nad grozodejstvi v Buči in drugje, zanikanjem ukrajinske samobitnosti …
Vsako trpljenje civilnega prebivalstva, vsako nasilje nad njim, vsaka neproporcionalna uporabe sile, pa naj je še tako srce parajoča, ni avtomatično genocid, prej vojno hudodelstvo ali hudodelstvo zoper človečnost.
Južna Afrika bi lahko tudi vložila podobno tožbo zoper Kitajsko, ki se ji očita genocid nad Ujguri, muslimansko manjšino. Razloge za opustitev je treba iskati v dejstvu, da sta obe državi, ena kot Južna Afrika članici BRICS. Naravnost idealno priliko, da pokaže svojo odločenost v preprečevanju genocida in kaznovanju odgovornih zanj, je imela leta 2015, ko je gostila vrh Afriške Unije. Udeležil se ga je tudi sudanski predsednik Omar al-Bashir, zoper katerega je bila pred Mednarodnim kazenskim sodiščem vložena obtožnica zoper genocid zoper pripadnike manjšinskih skupin v Darfurju. Južna Afrika ga ni aretirala, čeprav bi ga morala.
Tožba Južne Afrike je skratka politično motivirana?
Da. Treba jo je gledati tudi v luči prizadevanj Južne Afrike, da se postavi na čelu t.i. globalnega juga (podobno kot Kitajska) v kritikah Zahoda oziroma ZDA. Te so zaveznice Izraela. Na očitke, da pozablja na grozodejstva Hamasa nad izraelskimi civilisti 7.oktobra, se Južna Afrika izgovarja, da Hamasa pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) ni možno tožiti, ker pač ni država. ICJ namreč sodi le državam. Dvomim, da Južni Afriki ni poznano, da je Palestina članica Rimskega statuta, ustanovnega akta Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki za najhujše zločine sodi posameznikom, in da je odgovorne v Hamasu možno tožiti pri njem. Pravzaprav bi se lahko pridružila Čilu in Mehiki, ki sta ICC že dali pobudo, da prične s preiskavo o možnih zločinih zoper civiliste tako s strani Hamasa 7. oktobra kot v bojih v Gazi.

Za trajni mir samo prekinitev ognja ne bo dovolj, opozarja Božo Cerar, poleg tega bo za prekinitev ognja potrebna tudi privolitev ali dokončni poraz terorististične organizacije Hamas.
Naša ministrica za zunanje zadeve Taja Fajon je suvereno napovedala, da se bo Slovenija pridružila tožbi Južne Afrike.
Tu bi bil zelo previden. Obtožba genocida je huda obtožba. Pod vtisom vsakodnevnih novic o desetinah ali stotinah civilnih žrtev se jo marsikdaj prehitro izreče. Predstavniki države bi morali, preden jo izrečejo, dvakrat premisliti. Vsako trpljenje civilnega prebivalstva, vsako nasilje nad njim, vsaka neproporcionalna uporabe sile, pa naj je še tako srce parajoča, ni avtomatično genocid, prej vojno hudodelstvo ali hudodelstvo zoper človečnost. Pri genocidu mora namreč biti dodatno prisoten še namen fizičnega uničenja neke narodne, etnične, rasne ali verske skupine. Ta namen pa je zelo težko dokazati. To, da predsednik izraelske vlade vztraja na uničenju Hamasa, da kateri od njegovih sodelavcev omenja razselitev palestinskega prebivalstva, za obsodbo ne bo dovolj. Zaradi tega in razlogov že prej omenjenih pri Južni Afriki je treba ta korak, to politično odločitev dobro pretehtati, dati na tehtnico vse okoliščine, vse naše interese, politične, gospodarske itd. v bilateralnih odnosih oziroma odnosih s partnerskimi in zavezniškimi državami. Do sedaj je le nekaj muslimanskih držav najavilo, da se nameravajo v postopku pridružiti Južni Afriki, Nemčija pa naj bi to storila na strani Izraela.
Sodišče naj bi v prihodnjih tednih najprej odločilo o začasnih ukrepih.
Do sodbe bo vsekakor minilo precej časa, najbrž nekaj let. Razmeroma hitro, se pravi v par tednih, pa lahko sodišče odloči o t.i. začasnih ukrepih. Konkretno bi to pomenilo, da odredi takojšnjo ustavitev izraelskih vojaških operacij v Gazi in proti njej. Ali bi ob paraliziranem Varnostnem svetu OZN prišlo do uresničitve, je pa drugo vprašanje. Ko je sodišče zadnjič sprejelo tovrsten ukrep in odredilo ustavitev ruske invazije na Ukrajino, ga je Rusija enostavno ignorirala.
Mislite, da bi Izrael ravnal enako?
Tega vsekakor ne izključujem.
Miru v Gazi oziroma na Bližnjem vzhodu še nekaj časa ne bo, kajne?
Kot večina nas si vsekakor želim, da ljudje na Bližnjem vzhodu niso izpostavljeni vojnim strahotam in da končno zaživijo v miru. Da se odpravi možnost širjenja vojnega požara na regijo in širše. Za trajen mir pa samo prekinitev ognja ne bo dovolj. Mimogrede, za prekinitev ognja je potrebna tudi privolitev ali dokončni poraz Hamasa. Vrnitev na status quo ante ne reši dosti oziroma nič. Enkrat za vselej je potrebno prekiniti začarani krog nasilja. Ne znam si predstavljati miru in stabilnosti v regiji Bližnjega vzhoda, se pravi integracijo Izraela vanjo oziroma normalizacije njegovih odnosov z arabskimi oziroma muslimanskimi državami brez palestinske države in varnostnih garancij Izraelu. Potreben je torej kvalitativen preskok v smeri dveh držav, se pravi tudi suverene palestinske države in ne kakšne avtonomije. Bojim se, da ne ena ne druga stran pod trenutnim vodstvom tega ni sposobna. Pred obema narodoma, pred državami v regiji in celotno mednarodno skupnostjo je velika odgovornost, da se to vendarle doseže. Še posebej bi izpostavil odgovornost Zahoda, da se njegova prizadevanja za ohranitev liberalnega mednarodnega reda v očeh arabskega, muslimanskega sveta oziroma svetovnega juga dokončno ne kompromitirajo.
Bozo Cerar- ali imate samo eno zlahtno vino v tej drzavi?
Ljudje, ki si za svoje predstavnike izberejo hudodelce niso žrtve ampak sostorilci. Kakorkoli tragične so usode malih ljudi Palestinci kot narod nosijo svoj del krivde. Izbrali so Hamas, ljudi ki Izraelcem odrekajo pravico živeti in so za svojo oblast in ideologijo pripravljeni žrtvovati lastni narod.
Objektivno je popolnoma jasno, da ne gre za noben genocid. Izrael je v vojni s Hamasom in v vsaki vojni so nedolžne žrtve. Teh pa je mnogo ker se Hamas strahopetno skriva za civilisti in računa da bo čim več civilnih žrtev povzročilo medijsko gonjo in poenotenje arabcev. Vendar sosednjim arabskim državam ne pade na misel, da bi nasedle.
Ne mislijo biti zmanipulirani pajaci v rokah Irana in Rusije. Za to nalogo so dobili JAR, državo z eno najbolj skorumpiranih političnih elit, v kateri vedno več temnopoltih ugotavlja, da so bolje predvsem pa varneje živeli v času apartheida.
Vas prvi stavek popolnoma drzi.
Vprasanje pa je, v kaksni meri so ti narodi svobodno izbrali svojo vlado? Ali so Rusi svobodno izbrali Putina? Ali so Slovenci 1945 svobodno izbrali vlado, ki jim je zakuhala tistih 700+ masivnih grobisc?
Stališča Cerarja so mi blizu, razen rešitve dveh držav, katero podpirajo povsod pa svetu (je pač moderno), rezen obeh »nacionalnih« udeleženk vpletenih v spor.
Ta rešitev je bila s sklepom OZN na mizi leta 1948, vendar je namesto tega izbruhnila vojna. Kako je OZN zavaroval svojo avtoriteto? Kakšne so bile sankcije proti napadalcem? Ti, ti, ti napadalci je seveda premalo!
Po vseh vojnah se je končno pojavil žarek upanja in oba akterja sta bila celo deležna Nobelove nagrade za mir. No ta mir ni trajal dolgo in tako je tudi edina resna pobuda dokončno izginila kot rešitev dveh držav. Na oder so spet stopili ekstremisti, ki jih podpirajo zelo čudne mednarodno priznane organizacije.
Po moje je edina možna rešitev anihilacija na območju Izraela ali Palestine. Kako pa to doseči, pa nimam pojma.
Če pa ta intervju ni realno gledanje in opis situacije v Gazi, potem pa nam res ni pomoči. Saj gospod Cerar pove, da sta obe strani krivi za vojno, kjer je na žalost večina civilnih žrtev, sploh otrok. Vendar tista o 25000 žrtev je samo iz enega popolnoma nezanesljivega vira.
Ampak, Hamas je točno vedel in razumel, kako in kje civilne objekte uporabiti za vojno udejstvovanje. Ker so se že ob vpadu v Izrael zavedali, da bodo Izraelci skočili pokonci in z vsemi sredstvi napadli Gazo. Zato tudi tista grozljiva dejanja in številni posnetki. Vse je bilo vnaprej načrtovano, oziroma so jih Iranci naplahtali, da bodo s tem spodbudili novo vojno žarišče in naj bi sosednje države skočile v hrbet Izraelcem kot so že večkrat do zdaj in se vedno opekli.
Že kmalu ob nastanku Izraela, ko ta še ni bil tako oborožen in pozneje so se Izraelci ne le obranili, temveč povečali ozemlje in ga potem vrnili nazaj Egiptu.
Izrael je sicer majhna država, skoraj enako velika kot Slovenija. Seveda ima veliko več prebivalcev, vendar uspešno kljubuje vsem pritiskom muslimanskih držav. In se tudi bo. Brez skrbi. Če mu bo kdaj, hipotetično rečeno,grozilo zazetje ali iztrebljenje, bo še prej poskrbel, da bo s seboj v pogubo potegnil tudi napadalce in še koga. Se ve s čim in sledila bo katastrofa za cel svet. Seveda je to zaenkrat na srečo samo teoretično možno, ampak v tem norem svetu je možno prav vse.
V glavnem razno kričanje Palestina do tam in tam je izključno propaganda, ki ji nasedajo sicer pametni ljudje vseh sort. Oziroma ji hočejo nasesti, ker je to v njihovi agendi zapisano že v genih, ali v DNK zapisu.
Vsak kolikor toliko pameten vplivnež se hudirjevo dobro zaveda kam pes taco moli in je njihovo lažno človekoljubje namenjeno zgolj in samo domačemu tržišču.
Drži, Netanjahu je jastreb, vendar to njegovo ponavljanje, da Palestincem ne priznava ustanovitve svoje države, očitno ima svoj namen. Saj se tudi sam zaveda, da brez tega nikoli ne bo vsaj kolikor toliko krhkega miru. Nekaj je v ozadju, kaj pa ve samo sam in najbrž tudi ozek krog zaveznikov.
Pametni pregnani politiki imajo svoj besednjak, ki navadno več ne pove, kakor pa pove. Recimo, ko politikanti določenih držav rohnijo, da so za mir, če bo potrebno pa se bodo branili z vsemi sredstvi, čeprav niso popolnoma nič ogroženi. To je samo hinavska, demagoška, manipulativna krinka, ki jo je uspešno uporabil tudi Hitler. Danes pa se ve kdo je največji mojster manipulacije, med tem ko senilneži na zahodu capljajo na mestu. Mlajši kolegi sploh levo usmerjeni pa spretno populistično izkoriščajo v svoje sebične namene, oziroma hlepenju po oblasti. Zato tudi v primeru Gaze vsi iščejo samo svoje interese.
Kako ustaviti vojno. Sploh ni problem. Jutri bi jo lahko ustavili, vendar ni v interesu ne Izraela, niti Hamasa, niti Irana, niti velesil. Največ pa izgublja Egipt in ostale sosede, ki se med drugim krčevito branijo sprejemati begunce. Dobro vedo zakaj, kajti primer Libanona imajo pred svojimi očmi. Civilne žrtve so pa itak samo figurice na šahovski deski mednarodne politike.
Danes si je gospodar sveta preko kolonij uzurpiral pravico, da odloča, kateri narod se sme braniti in katerega je potrebno uničiti.
Seveda podpira samo tisti narod, ki že pred uporom (tudi barvno revolucijo) sklene zavezo, da se jim bo pridružil (in služil) !
Vsi ostali narodi, ki se sami borijo, pa so teroristični in nedemokratični.
A naštejemo ?
Pa začnimo doma: Slo, HR, Kosovo….
—
Genocid v Gazi
John J. Mearsheimer
4. januar 2024
Pišem, da bi označil resnično pomemben dokument, ki bi moral biti široko razširjen in bi ga morali pozorno prebrati vsi, ki jih zanima trenutna vojna v Gazi.
Konkretno imam v mislih 84 strani dolgo “vlogo”, ki jo je Južnoafriška republika 29. decembra 2023 vložila pri Meddržavnem sodišču (ICJ) in v kateri obtožuje Izrael, da izvaja genocid nad Palestinci v Gazi.1 V njej trdi, da je namen izraelskih dejanj od začetka vojne 7. oktobra 2023 “doseči uničenje znatnega dela palestinske nacionalne, rasne in etnične … skupine na območju Gaze”. (1) Ta obtožba jasno ustreza opredelitvi genocida iz Ženevske konvencije, katere podpisnik je Izrael.2
Vloga je odličen opis tega, kar Izrael počne v Gazi. Je izčrpna, dobro napisana, argumentirana in temeljito dokumentirana. Vloga ima tri glavne dele.
https://mearsheimer.substack.com/p/genocide-in-gaza
Hamas je – poenostavljeno – palestinska vojska. V njej niso VSI ali večina Palestincev in zato ne more biti genocid. Izrael noče uničiti Palestincev, ampak njihovo vojsko – Hamas.
Pritožba Južne Afrike zoper Izrael
Thierry Meyssan
Južnoafriška republika v pritožbi zoper državo Izrael ne obtožuje države genocida, temveč da je dovolila, da so ga izvajali pripadniki njene vojske. Temelji na izraženih namerah nekaterih političnih in vojaških voditeljev, na opazovanju izraelske prakse v zadnjih 75 letih do celotnega palestinskega ljudstva in na načinu, kako se Izrael obnaša danes v Ga
za.
Južna Afrika je proti Izraelu vložila pritožbo na Meddržavnem sodišču. Od sodnikov zahteva, da odredijo začasne ukrepe za preprečitev genocida v Gazi.
https://www.voltairenet.org/article220278.html
Vojna je nezaželjena, je prepovedana, pa vendar je stalnica v svetu.
Tudi za vojno obstajajo zakoni in pravila.
Nikakor ne gre mešati miru in vojne.
Če je mir, veljajo zakoni za mir, če je vojna, veljajo vojni zakoni.
Razmere v Gazi je potrebno ocenjevati kot vojne razmere.
Izrael je jasno napovedal vojno Hamasu, Hamas pa je politični predstavnik Palestincev v Gazi.
V Gazi je vojna med dvema bojujočima se stranema. Na eni strani je Hamas s Palestinci,na drugi strani Izrael.
V vojni veljajo vojna pravila.
Na kratko: prepovedano je množično pobijanje civilnega prebivalstva, prpeorvedano je uporabljati orožje za množično ubijanje,preprovedano je pobijanje vojnih ujetnikov. Vojska je dožna skrbeti za civilno prepivalstvo in zagotavljati red, ter skrebeti za osnovne potrebe prebivalstva.
Tako na kratko je okvir za vsako vojno,tudiza vojno v Gazi.
Najprej je potrebno ugotoviti, da v Gazi poteka vojna med Hamasom in Izraelom.
Hamas je še vedno legitimna vlada v Gazi, torej je odgovoren za stanje civilnega prebivalstva.
Vojno je izzval Hamas in Izrael ima vso pravico, da Hamas premaga, ga prisili k predaji in k mirovnim pogovorom. V primeru zmage ima Izrael vso pravico narekovati mirovne pogoje Hamasu.
Tako so se do sedaj končale še skoraj vse vojne.Če se niso končale na tak način, mir ni bil dosežen in vojne še kar trajajo.
Še enkrat je potrebno povdariti, da je vojno začel Hamas in s tem prevzel odgovorenost za vse posledice.
Žal vojna v Gazi ni tipična vojna,ko se vojskujoči se strani spopadeta na vojnem polju in bijeta bitko, dokler ena stran ni poražena.
Hamas je uporabil umazan načina bojevanja,ki je že sam po sebi kršenje ljudskih pravic.
Žačel je vojno za katero je popolnoma jasno, da bo poražen.
Hamasovi miliatantni teroristi so se na vojno pripravljali mnogo let. Njihovi podporniki, pred vsem Rusija in Iran so jih oboroževali, sami pa so spreminjali Gazo v trdnjavo tako, da so civilne objekte spremijali v vojaške trdnajve. Tako so skoraj vse bolnišnice postale utrjeni vojaški objekti s pdzemnimi rovi, skladišči orožja in streljiva ter zaklonišči za vojsko. Podobno so spremenili v utrdbe šole, javne ustanove in tudi mošeje.
Kolikor je mogoče, so pomešali vojsko s civilnim prebivalstvom z namenom, da bo ob napadu Izraelcev na Gazo čim več civilnih žrtev. Tem se praktično ni mogoče izogniti Kljub temu pa je potrebno pošteno priznati, da je žrtev zelo malo, glede na razmere, kakršne je v Gazi ustvaril Hamas.
Ob dveh milijonih civilega prebivalstva je 25.000 žrtev praktično malo celo če bi jih štelikot vojaške žrtve. Slovenci smo utrpeli med vojno znatno več žrtev, saj jih je bilo 100.000.
Hamas obvladuje gazo in njeno prepivalstvo in je odgovoren za stanje.
Stanje je katastrofalno pred vsem zaradi nedopustnega ravnanja Hamasa. Hamas je spremenil Gazo v trdnjavo in ni poskrbel za zaščito civilnega prebivakstva, zalsti za otroke, ženske in starce. Za te ranljive skupine ni priskrbel zakolonišč, ni priserbel zalog hrane in zdarvil, ni priskerbel zaklonišč za ranjence.
Priskrbel pa je za skaldišča orožja in municije, za zasklonišča svojih terorističnih vojakov, zato je za stanje v Gazi pred vsem odgovoren Hamas. Potrebno je izpostaviti še to, da so militantni vodje Hamasa na varnem. Niso v Gazi.
Izrael je objavl jasen cilj vojne. popolno uničenje Hamasa.
Temu cilju se približuje, saj Hamas ne more več nuditi resnejšega upora. Uspevajo mu le diverzantske akcije,ki jih počne med civilnim prebivalstvom in stem povečuje civilne žrtve,ki pa jih propaganda izrablja za boj proti Izraelu.
Prav propaganda podpira terorizem in kaže na to, da kljub končani vojni ni pričakovati miru.
V kolkor se Hmas preda ta hip, je vojne v trenutku konec in konec je trpljenja Palestincev.
Kdo torej ovira mir v Gazi in Palestini?
Izraelci in Palestinci so obsojeni na sobivanje. Razen področja Gaze, ki so ga v popolnisti Izraelci zapustili pred 15. leti živijo oboji na mešaniem ozemlju.
Obstajata samo dve možnosti, da se na območju Palestine uspostavita dva območja z etnično čistim prebivalstvom, območje za Jude in območje za Palestince in ustvarita deve ločeni državi, po možnosti sovražno razpoloženi in z večno pretnjo vojne in pobijanja.
Tak poiskus je bil izveden ravno v Gazi, ki so jo Judje na silo zapustili in prepustili Hamasu, da je iz nje naredil trdnjavo in ki sedaj plačuje ceno nespametnosti.
Druga možnost pa je sodobna levičarska, takšna kot jo zagovarja tudi slovenska Levica, ko ni nacionalnosti, ko ni rasne nestrpnosti,ko ni vereskih preprek.
Sobivanje in sožitje. Je mogoče ustvariti nekaj takšnega in od lepih besed tovarišice Nataše Sukič preiti k dejanjem?
Ne, to skorajda ni mogoče, kajti sladke besede so laž. Laž pa obdaja svet, ko prikazuje palestinske žrtve, ne kaže pa na terorizem Hamasa in njegovih zaveznikov,ki menijo, da je rešitev Gaze svetovna vojna z milijardo civilnih žrtve.
.
Oslarije,ki se vlecejo ze 80 let je o njih na internetu tezko brati,ker navodno pametni diplomati klatijo oslarije.Kdo in kaj je hamas,se pa posebno zakaj??
Odgovora na to vprasanje,nima ali pa ga ima,pa ga ne sme odgovoriti.Vse prednosti se morajo dati izvpoljenemu ljudstvu,amen!
Dober prispevek in utemeljena kritika slovenske diplomacije. Žal se zdi, da je ta pogosto ujetnica pričakovanj domače javnosti in strank, če že sama ne kaže lakote provincialne drandioznosti. Komentarja gospodov Rokovnjaca in Millerja dokazujeta domet slovenske večine oziroma po filmsko: “…takšnih komentarjev je sposoben samo kinstler vašega formata…”.
Pardon: dela glasne domače javnosti
No, pa dejmo seštet žrtve Pentagona in žrtve Hamasa zadnjih 20 let ?
Bo šlo ???
Aja, praviš, da so ene rase več vredne, druge pa manj.
Tko je govoril Hitler, v ZDA pa še vedno KKK, doma pa razni blejski goljufi…
—
Nič od tega, kar me obtožujete, ne boste našli v mojem komentarju.
Zato dodatna filmska (gospod Kline in gospa Curtis v Wandi):
“Ne govori, da sem neumen kot opica! Berem Marxa! A opice berejo Marxa?”
“Ja, berejo ga! Samo razumejo ga ne”.
Over and out
“Politično motivirani ?”
haha
Že ustanovitev Izraela je bila politično motivirana. Ali je sploh na Bližnjem vzhodu in celem svetu kaj, kar ni politično motivirano ?
Buča, za prazne buče…
—
Ne morem si kaj da ne bi videl podobnosti med Hamasovim skrivanjem v Gazi in Partizanskim vstajanjem v Dražgošah. Satanska dialektika žrtvovati lastne ljudi da bi očrnili nasprotnika v luči svetovne javnosti. Judom enostavno ni dana izbira kot da to počnejo kar počnejo. Palestinski Hamas vztraja v svojem prepričanju da morajo izgnati vse Jude iz Izraela, in da nikoli ne bo odnehal. Zdaj ima kar je izzval. Rešitev je samo v tem, da se oboje prisili v dve države.
Kakšne “modrosti” bruhajo iz vas!! Re ste vredni pomilovanja. Do zdaj še niste napisali ničesar, čemur bi kdor koli sploh lahko repliciral. Na nivoju praznega besedičenja A, Bratušek, T. Fajon in dolgega, predolgega spiska levičarjev. Mlatenje prazne slame. Škoda portala za vaše izbruhe, po drugi strani pa koristno za vse, ki gojijo iluzijo, da se v Slo stvari tudi v duhovnem pogledu spreminjajo na bolje. Not yet! Žal.