Ključnik: Klemen Boštjančič
Vzporedni svetovi vlade Roberta Goloba in akrobatska vrnitev Marte Kos

Vzporedni svetovi vlade Roberta Goloba in akrobatska vrnitev Marte Kos

Letošnja nosilna tema Blejskega strateškega foruma A World of parallel realities/Svet vzporednih realnosti ne bi mogla bolje ustrezati tudi našemu trenutnemu notranjepolitičnemu vsakdanu. Le nekaj dni po “blejskem” bahanju in samoprepričevanju predstavnikov slovenske vlade o trenutni vesoljni pomembnosti, ugledu, prepoznavnosti Slovenije v svetu, Združenih narodih, v samostojni Palestini, Evropi in širše… je postalo jasno, da je Ursula von dr Leyen “najboljšemu” slovenskemu kandidatu za komisarja Tomaža Veselu pokazala rdeči karton, našemu priznanemu, uglednemu, vplivnemu premierju pa sporočila napotke za imenovanje bolj ustreznega kandidata, bolje rečeno kandidatke. Naša vlada je “pomahala z repkom” in že urgentno išče osebo po meri “prijateljice” Ursule, saj mora biti ime znano v 48-ih urah. To bo po ponedeljkovem sklepu vlade Marta Kos, ki je leta 2022 protestno izstopila iz Svobode, ker ta stranka ni spoštovala demokratičnih načel, strokovnosti, vrednot nekoruptivnosti, enakopravnosti in človekovih pravic. Razumite, če lahko.

Napovedana vroča politična jesen bo najbolj “žgala” po denarnicah davkoplačevalcev

Napovedana vroča politična jesen bo najbolj “žgala” po denarnicah davkoplačevalcev

V zadnjem tednu pred začetkom koledarske jeseni in novega šolskega leta so se vrstile analize, napovedi okoli političnega dogajanja v naslednjih mesecih. Osnovna okoliščina, ki bo zaznamovala zadnje normalno “operativno” leto aktualne vlade pred naslednjimi volitvami, je kronična odsotnost kakršnihkoli resnih strateških ukrepov, reform, ki jih je svobodna garnitura obljubljala pred volitvami. Ob dodatnih, akutnih tekočih problemih se bo pritisk javnosti in medijev gotovo stopnjeval, vlada pa bo v vedno večji časovni stiski pri sprejemanju vsaj na pol oprijemljivih in kredibilnih ukrepov.

Samoupravni “nikogaršnji hlapci” s Kolodvorske bi mesečni RTV davek dvignili kar na 17 evrov!

Samoupravni “nikogaršnji hlapci” s Kolodvorske bi mesečni RTV davek dvignili kar na 17 evrov!

Če je kaj uspelo vladi Roberta Goloba, je to dokončna vsebinska, novinarska, finančna razgradnja javnega zavoda RTV Slovenija. To je ena redkih obljub, ki jo je izpolnil. Javni zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, je spremenil v samoupravni zavod tam zaposlenih in izkrivljene, politično enosmerne civilne družbe, ki je v skladu z njihovimi sposobnostmi upravljanja “zajebala vse, kar se je zajebat dalo” (prosto po Predinu). Vmes se osvoboditelji RTV ideološko “pobijajo” med seboj, uprave, direktorji odstopajo, nimajo pojma, kaj bi, ampak bodo pa složno rešili svoje nadpovprečne plače. Njihova rešitev je seveda še več davkoplačevalskega denarja v preluknjano javno medijsko kanto.

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Zadnji poletni dnevi, tedni so kljub uradnim parlamentarnim, sodnim. šolskim in splošnim počitnicam precej politično aktivni in zabavni. V glavni vlogi je spet predsednik vlade Robert Golob, ki skorajda vsak dan poskrbi za kakšno sočno novico dneva. Pri njegovih zadnjih aktivnostih pa so v ospredje spet priplavali njegova osnovna nrav, karakter, organizacijske (ne)sposobnosti, s katerimi državljanom vztrajno dopoveduje, da ga v bistvu ne zanimajo, se jim posmehuje iz dneva v dan s svojim praznim hvalisanjem, lažmi, prirejanjem podatkov. Strokovnjaki za politično nastopanje si sicer niso edini v oceni, ali enostavno zavestno laže in uživa v tem nategovanju ljudstva, ali pa resno misli, da je uspešen in se zato tako nekritično pojavlja v javnosti in razlaga svojo izumetničeno resnico, ki jo nekateri še vedno mirno kupujejo.

Pirati z Litijske

Pirati z Litijske

V zadnjih dneh se za medijsko zaveso uspehov naših športnikov in fizičnega, ali vsaj mentalnega romanja na dopuste večine Slovencev, odvija končnica afere Litijska 51, ki je odnesla Tanjo Fajon z vrha SD. Najprej je notranja revizija ministrstva za pravosodje pokazala, da neki imaginarni nižji uradniki, naj si bodo člani različnih strank ali prepričanj, nikakor niso odgovorni za ta korupcijski in poslovni škandal. Kot smo na tem portalu že večkrat izpostavili, so logično, pravno, vsebinsko, računovodsko…edini odgovorni ex ministrica Dominika Švarc Pipan, finančni minister Klemen Boštjančič in predsednik vlade Robert Golob. To je potrdilo tudi Računsko sodišče. Novica, ki bi v razmeroma normalni demokraciji odnesla vlado, je v večini medijev končala pod neko na pol zabavno rubriko. Upajo, medijsko urejajo, “spinajo”, da bi šlo čim prej “mimo”.

Kje je davčna reforma?

Kje je davčna reforma?

Premier Robert Golob je dne 29. novembra 2023 na vrhu slovenskega gospodarstva, ki se ga je v Kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je, da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo. Bliža se junij 2024 in davčna reforma še ni predstavljena. Kot smo lahko 16. maja 2024 zasledili v medijih (STA), je Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, povedala, da so v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema … ki bobo predstavljen predvidoma v naslednjih tednih. Če pozorno preberemo njen zapis, bi lahko zaključili, da najverjetneje nimajo še nič konkretnega. Še vedno živimo od obljub, pravi Ivan Simič.

Promocija nenormalnosti kot normalnega stanja v družbi

Promocija nenormalnosti kot normalnega stanja v družbi

Zadnji dnevi, tedni, meseci, no že leta, so za povprečne ljudi kar zalogaj, v realnem življenju, spopadanju z neprestanimi krizami, kot izzivi v domači in mednarodni politiki. Kmečka, ljudska pamet je izven mode, znanstveniki so menda zarotniki proti vsem svetu, mediji nas dobesedno posiljujejo z neko virtualno resnico, v kateri je težko ločiti dejstva od dezinformacij. Nekdaj normalne stvari postajajo nenormalne in obratno.

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.

Kabinet Roberta Goloba kot komedija Gola pištola

Kabinet Roberta Goloba kot komedija Gola pištola

Niti najnovejše zamenjave ključnih sodelavcev v kabinetu predsednika vlade ne bodo kaj dosti rešile. Robert Golob ima v prvi vrsti problem sam s sabo, s svojim odnosom do sodelavcev, ministrov in ljudi okoli sebe. In ker je tudi zelo inteligenten človek, dobro ve, da druge priložnosti ne bo dobil. Zato namigi o njegovem iskanju “zlatega padala” niso čisto izmišljeni, podobno kot niso za lase prevlečene informacije o tem, da “strice iz ozadja” vse bolj skrbi, kam jih bo pripeljal bivši čudežni deček slovenske energetike. Če ga pustijo za krmilom še dve leti, bo levica na naslednjih volitvah tako poražena, da si še dolgo ne bo opomogla. Ker gre za izjemno pomembno, celo usodno politično kombinatoriko, premier Golob ni nepogrešljiv, ampak je kvečjemu “potrošni material”.

Vladne drame za zdaj konec, za državljane pa se agonija nadaljuje

Vladne drame za zdaj konec, za državljane pa se agonija nadaljuje

Čeprav se je še pred tednom, dvema zdelo, da se razmere v koaliciji bližajo nevarnim razsežnostim in da je možen celo črn scenarij, po katerem bi Golobova koalicija razpadla še pred evropskimi volitvami, ki bodo junija, je zadnji teden februarja prinesel svojevrsten zasuk, preobrat. Nekateri so to sicer razlagajo le kot zatišje pred viharjem, vendar se ta hip zdi, da gre za dejansko premirje, ki je iskreno zaželjeno na “vseh straneh”. Mislimo pa zlasti na odnose med največjo stranko, Gibanjem Svoboda, in stranko SD, ki se očitno počasi sestavlja skupaj in upa, da jo bo aprilski kongres vrnil v igro.