Kabinet Roberta Goloba kot komedija Gola pištola

Leslie Nielsen v filmu Gola pištola (Naked Gun)

Avtor: | 9. marca, 2024

Iztekajoči teden, prvi v mesecu koledarske pomladi, je bil za največjo vladno stranko in predsednika vlade Roberta Goloba spet katastrofalen. Morda celo najbolj doslej, saj tokrat ni bilo možno za krizo in težave okriviti drugih ali celo nekoga tretjega. Po več tednih uspešnega prikrivanja težav svobodnjakov z “nepremičninsko” ofenzivo (afera Litijska 51) na koalicijsko partnerico SD ali celo absurdnega medijskega forsiranja razmer v Gazi, ki se je na trenutke v komunikaciji vlade pojavljala kot največji problem slovenske države, je izvirni vladni “drek” v skladu z znanim slovenskim pregovorom spet priplaval na gladino. In tokrat ga niti mediji, siti manipulacij in spinov Gregorčičeve, niso več mogli zatajiti.

V manj kot tednu dni se je zgodilo, česar slovenska politika doslej še ni videla: pred očmi javnosti je dnevno razpadal ožji kabinet predsednika vlade, kjer so kot domine padale svetovalka za gospodarstvo Saša Leben, državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, vodja kabineta Petra Škofic … Sploh slednja je presenečenje, boljši izraz bi bil najbrž šok, ki je za poznavalce delovanja kabineta predsednika vlade primerljiv z “odhodom” razvpite in zloglasne generalne sekretarke Gibanja Svobode, nekdanje novinarke Vesne Vuković. Za slednjo sicer skoraj nihče ne verjame, da se tudi vsebinsko umika, saj se s predsednikom nista “razšla” zaradi nestrinjanja, ampak zaradi PR-ovskih razlogov.

Zakaj so se Leben, Širok in Škofic, ki naj bi se jim kmalu pridružila tudi Petra Bezjak Cirman, direktorica vladnega Urada za komuniciranje (UKOM), odločile za prekinitev sodelovanja s premierjem, bo počasi kapljalo v javnost v prihodnjih dneh. Kot nam je namignil insajder iz vladnih prostorov, je bil pomemben razlog v čedalje “zahtevnejšem”obnašanju premierja, ki že nekaj časa precej redno na sestanke sprejema Gregorja Golobiča, kar naj bi se po nekaterih informacijah prav tako poznalo pri Golobovih odločitvah v zadnjem obdobju. Ne bi nas smelo začuditi, če je bil prav GG tisti, ki je premierja naposled prepričal, da je prišel čas za slovo z Vesno Vuković, saj je postala precejšnje, dejansko preveliko medijsko breme za predsednika vlade. Hiperaktivna gospa se je namreč pojavila v različnih zgodbah in kombinacijah, pogosto v skrajno problematičnih okoliščinah, povrhu pa se je daljšal tudi seznam ljudi, ki se jim je njen modus operandi zameril in so ji obljubili maščevanje.

Odziv premierja na ta “popolnoma spontan odstop iz osebnih razlogov” je bil pričakovano komičen: menda sta izpolnila vse zadane cilje in zato je logično, da se gospa Vesna posveti novim izzivom. Takšna komunikacija sledi izumetničeni, precej samodestruktivni politiki komuniciranja vlade, ko ob vsaki aferi, spornem poslu, bizarnosti, ki jo zakuhajo njegovi ministri, predsednik vlade najprej vse ostro zanika in užaljeno trdi, da ljudstvo nekaj narobe razume, potem za nastali zaplet okrivi vseprisotno in infiltrirano opozicijo, vedno pogosteje pa smo krivi kar mediji, ki nismo korektni in si izmišljujemo stvari v škodo vsemogočne in brezmadežne Svobode. Na koncu pa potem ponavadi ugotovijo, da je mogoče kaj minimalnega narobe tudi pri njihovem komuniciranju, kar bodo s strokovnjaki izboljšali.

Komuniciranje vlade temelji na komičnem zanikanju vsega, kar jim ne ustreza, čeprav je “iz vesolja” razvidno, kaj se dejansko dogaja. (Slika: imgflip)

Opisanemu vzorcu so ob zadnjih svobodnih peripetijah sledili tudi vsi drugi najvidnejši predstavniki Gibanja Svoboda. Potem, ko je moral premier odpustiti Vesno Vuković, so najprej v boj poslali umirjenega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki je v maniri komedij Naked Gun (Gola Pištola) sredi političnega ognjemeta na Gregorčičevi 20 v medijih trdil, da se tam ne dogaja nič posebnega, da gre le za manjše spremembice v organizaciji ipd..

Ob dodatnih špekulacijah, da gre pri vsem dogajanju morda za uvod v postopno zamenjavo samega premierja (njegovo načrtovano “zlato padalo” v Bruselj, na Evropsko komisijo), ki bi lahko ob obstoječem tempu potapljanja vlade levi politični pol pripeljal do rekordnega poraza na naslednjih volitvah, se vladni komunikatorji vedejo enako, kot bi brali iz istega priročnika. Predsednik vlade je v pisnem sporočilu iz kabineta in na svojem instagram profilu obelodanil, da mu komisarsko mesto nikoli ni padlo na pamet, kaj šele predčasni odhod z vrha vlade. Spet da gre za fabricirane neresnice, enako je sporočil minister za finance Klemen Boštjančič, pogosto omenjani Golobov naslednik. Če povzamemo: vse to so popolne izmišljotine medijev.

VIDEO: Robert Golob je na svojem Instagram profilu državljanom sporočil, da ne odhaja nikamor, da ne lobira v Bruslju za novo službo, množične odhode iz njegovega kabineta pa ni komentiral. 

 

V Gibanju Svoboda očitno živijo v nekem svojem vzporednem svetu, kjer ne premorejo niti malo samokritike. V bistvu zanikajo, da so glavni generator družbenih konfliktov, stavk, korupcijskih projektov, bizarnih izjav, sporočil prav oni svojim kaotičnim vodenjem vlade. Ni problem v komuniciranju, v slabem PR-u, univerzalnem plaščku predsednika vlade ali v njegovi estradni spremljevalki. Problem je v tem, da ne vladajo in ne rešujejo akutnih družbenih problemov, ne prepoznajo zahtevnega globalnega trenutka, nujnosti po prilagajanju razvojnih strategij. Njihov univerzalni odziv je zvračanje krivde na PR, na nerazumevanje ljudi, medije in seveda na slabo delovanje prejšnjih vlad.

Dejansko pa niti najnovejše zamenjave ne bodo dosti rešile. Golob v funkciji predsednika vlade bi lahko najel takšne komunikatorske genialce, kakršna sta Karl Rove ali Jacques Séguéla, pa bi mu težko pomagali, saj bi moral v prvi vrsti spremeniti samega sebe, svoje značajske lastnosti in odnos do ljudi okoli sebe. A ker vemo, da se ljudi ne da spremeniti, lahko ugotavljamo, da vse skupaj pelje v še večjo krizo in kaos. Nekaj časa bo s slepilnimi “projekti” še možno manipulirati javno mnenje (denimo z idejami o evtanaziji, poučevanju srbščine ali albanščine v osnovnih šolah ipd.), potem pa bo tudi to premalo. In ker premier nikakor ni popolnoma neinteligenten človek, verjetno ve, da druge priložnosti ne bo dobil. Zato namigi o njegovem iskanju nekega idealnega izhoda niso čisto izmišljeni, podobno kot niso za lase prevlečene informacije o nelagodju in zaskrbljenosti v tistem krogu, ki je Roberta Goloba na levici podprl kot svojega Spitzenkandidata. Naj gre za omizje gostilne Pečarič, kavarno Zvezda ali tisti lokalček za zadnji strani Cankarjevega doma, kamor redno zahajata dva bivša predsednika, dejstvo je, da “strice iz ozadja” vse bolj skrbi, kam jih bo pripeljal nekoč čudežni deček slovenske energetike. Če ga pustijo za krmilom še dve leti, bo levica na naslednjih volitvah tako poražena, da si še dolgo ne bo opomogla.

Gre za izjemno pomembno, celo usodno politično kombinatoriko, v kateri premierjeva glava ni toliko dragocena, da je ne bi brez pomislekov žrtvovali, če oziroma ko bo to potrebno. Vprašanje je le, kdaj.

22 komentarjev

  1. Andrej Muren

    Svoboda z Golobom na čelu je katastrofa za Slovenijo. SD in Levica nič manjši.

    • Leo B

      Predsednik vlade dr. Robert Golob je svoj poglavitni cilj dosegel, ko je zavladal, in dokazal nadzornikom Gen-i svojo veličini.
      Inteligenten, zelo ambiciozen, nedvomno! Nima pa moralno etičnih vrednot, ne priznava pravnega reda, demokracije, nima spoštovanja do državljanov, povzetek – nima kompetenc za vodenje vlade v sodobni demokraciji.
      Seveda mu to omogočajo povzpetniki, elita s privilegiji, ki so prilagodljivo hitro prestopili v ” pravo ” stranko, in dejanska vlada v senci – preplačani nevladniki.
      Posledice vladanja avtokrata, egocentrika so v samo 2 letih grozljive. Slovenija je bila še leta 2021 na 2. mestu v svetu z
      najbolj učinkovito ekonomsko politiko ( vir: OECD , Eurostat). Po vseh kazalcih SLO v letu 2023 drvi proti dnu; npr. Indeks svobode medijev nas uvršča za Hrvaško, Gambijo, Armenijo ( vir: Reporters Without Borders ). Pospešeno naraščata – vidno, le korupcija in kriminal.

      Delno je ” osipanje ” kadrov v vladi in kabinetu predsednika vlade povezano z velikim vplivom Tine Gaber, elitne spremljevalke dr. Goloba. Znano dejstvo pa je, da se s potapljajoče barke reši kdor se more. No, modri so odšli že prej, Marta Kos, Danijel Bešič Loredan, …

      Pogubno je, da smo državljani na ladji, ki je nasedla že v pristanišču leta 2022 in od tedaj pospešeno tone. Obstaja resna grožnja, da bomo okradeni, osiromašeni in prezadolženi, postali vazali brez pravic -ekonomsko – politično stabilne, močnejše države.

      Ali je možnost v predčasnih volitvah in tehnični vladi je vprašanje za strokovnjake in modre, izkušene politike?

      • Miller

        a ti to men lapaš ?
        pejd nazaj na jošk..

  2. Bepi schiavo

    zgleda kot Family Adams, oziroma Družina Vižintin ” MA SMO SE SAMO HEEECCCALLIIII….

  3. deni

    Strici delajo s polno paro, zaradi dogodkov zadnjih mesecev. Saj so Kučan in njegovi kameradi začutili, da se barka imenovana Golobova vlada potaplja. Ni še usodno poškodovana in se jo še da pokrpati, ter še lahko dve leti nekako pluje po razburkanem morju. Zdaj ali menjati kapitana ali mu podati nove koordinate ali menjati častnike in podčastnike, gospodarji že več ali manj vedo. V glavnem ladjo obdržati na gladini v vsakem primeru. Kapitanu pa vsiliti nekakšnega upravitelja v kriznih razmerah, Golobiča. Ali pa mu oprtati zlato padalo. Nepredvidljivi, muhasti egocentrični narcisoidni PV najbrž še razmišlja ali stricem ugoditi, ali jim pokazati osle ali pa zbežati na varno v Bruselj.

    Sicer sta si obe personi izrazito nenaklonjeni zaradi izrednih egov in slasti po oblasti, ampak hudič v sili tudi muhe je. Golobič se nikdar ne bo izpostavljal, ampak vodil igro iz ozadja, kakor nekdaj Maček. Zato zadnje rošade, ki ne bi smele čuditi. Boštjančič je sicer Golobov človek, vendar bi ob primernem treningu lahko postal čisto spodoben kapitan za silo ploveče barčice do pristana imenovanega parlamentarne volitve. Do takrat pa lahko strici predelajo staro barkačo in jo primerno okrancljajo, da se bo svetila kot nova.

    Ob primerni splovitvi bodo ljudje-volilci spet trumomoma verjeli Potemkinovemu domisleku in ne boste verjeli volili leve, samo da niso desni, pa ni nujno, da so janšisti. Tista o žlahtni desnici je tako za brado privlečena, da kar boli. V naslednjih dveh letih bodo dobri strički poiskali novega, seveda njihovega portparola. Ker se levi mnenjski voditelji dobro zavedajo, da levi volilci v nobenem, res v nobenem primeru ne bodo prestopili na desno stran. In tega se dobro zavedajo ter si kupujejo čas. Največji problem levih komisarjev je kako ustvariti “Ostržka”, ki jim lahko zagreni življenje.

    Glede Golobove trditve, da ne cilja na komisarsko mesto je lahko samo pesek v oči ali pa se je dogovoril s centri moči, da bo Golobič vodil marionete v obliki njegove vlade. Sicer pa si tip trikrat premisli v enem dnevu. Tretje poti preprosto ni, razen kapitulacije, vendar se učijo na Šarčevem primeru in ne pride v poštev. Preprosta računica, ki se je komunisti učijo že sto let, čeprav se zapakirani in zaviti v celofan poslužujejo najrazličnejših raji všečnih imen.
    Zelo priljubljena floskula, ki skoraj vedno vžge je, vsakega, ki ti ni po volji zmerjati s fašistom. Če se ne motim je s tem, kot splošnim pojmom za vse nasprotnike resnične ali namišljene, začel Stalin.

  4. slavkope

    Vladajoči egocentrični narcis oz. “fant od Tine” se je najbolj približal nesmrtnemu nazivu: “lažnivi Kljukec”.

    In ker v naši državi zelo hitro postane rutinsko ravnanje političnih in državniških voditeljev zgledni in vzorčni kriterij in praksa “nove normale”, je očitna posledica vsesplošnega populističnega, ne-odgovornega in ne-etičnega laganja, da postajamo država brezštevilnih “lažnivih Kljukcev”, ki si profitoljubno, brezobzirno egoistično, brezumno in nerazumno povzpetniško in komolčarsko srdito konkurirajo v vladi, v uradu Predsednice RS, v DZ RS, DS RS, Ustavnem sodišču in Vrhovnem sodišču RS, v uradih KPK, Računskega sodišč, FURS, nevladnih organizacijah civilne družbe pod diktaturo Glasu ljudstva, itd. itn.

    RS postaja pod diktaturo “lažnivega Kljukca” in njegovega lažnivega vladajočega političnega “Gibanja svoboda” dobesedno in metaforično “kraljestvo laži in lažnivcev”, država sistemske korupcije, sistemske ne-svobode, ne-pravičnosti in sistemskega brez-pravja.

  5. lovadokrova

    Tako nesposobnega, a hkrati v svoje sposobnosti prepričanega predsednika vlade še ni bilo. Še Šarec proti temu lažnivcu, bleferju zgleda na pol kredibilno.

    • Anibas

      Vse v zvezi s to oblastjo je katastrofa. V skoraj dveh letih njihovega vladanja je bilo vse kar so zmogli; ” naslavljamo”, “očistiti janšiatov” in seveda njihova “časovnica” ter obvezne napovedi številnih reform.

  6. TL

    Gola pištola je smešna. Serija in filmi, vse. Kar se dogaja v slovenski politiki pa je žalostno, zato je primerjava slaba. Včasih sem mislil, da lahko situacijo v Sloveniji primerjamo z zgodbami o Butalcih, ampak ta primerjava tudi ne zdrži. Butalci, kot jih je opisal Milčinski, so bili genialci v primerjavi z večino sedanjih volivcev.

  7. P.Kos

    Mar je to kar izkazuje Golob res inteligenca, kot piše uredništvo?!

    Inteligenten človek bi se zavedal stvarnosti in škode, ki jo dejansko in neposredno povzroča družbi ter njenem razvoju na vseh področjih.
    Inteligenten človek bi v svojem bistvu vedel, da nismo državljani zaradi njega, temveč obratno. On je v naši službi in opravlja jo izredno slabo, skupaj z vso vlado.

    Takim ljudem, ki se tako krčevito oklepajo in hkrati kvarijo podobo funkcije PV, pravimo drugače; nikakor pa ne, da so inteligentni. Človek se bo še prevzel, kot da ne bi bil že dovolj samovšečen.
    Pod’n.

    • Monalisa

      Golob inteligenten. Ja jaz sem pa Marija Terezija.

    • Miller

      Ne podpiram ga, ampak bebavi ste vsi, ki pravite, da golob ni inteligenten. Je in veliko več kot to.
      NATEGNIL je celo državo. Na suho.

      Ritoguz ima vse, nema da nema, od A do Ž. Potuje po svetu, srečuje se z najviošjimi predstavniki sveta. Kaj še hočeš ? A da ni brihten ? hahaha

  8. Veselka

    Zadnje čase je nekam pogosto v medijih Marta Kos, morda bo ona naslednica Goloba. Še najbolj butasta je izjava, da tako slabega in nesposobnega PV še nismo imeli ? Ali nismo te trditve poslušali za Bratuškovo, Cerarja, Šarca ? Torej lahko samo pričakujemo, da bo naslednji Kučanov izbranec še večji luzer. In še to, zadnja leta nenehno poslušamo, da so vsake naslednje volitve odločilne, usodne in strašno pomembne. Tako se sliši tudi za prihajajoče evropske, čeprav menim, da bi bile vse našteto samo, če bi se znova kandidirala Kučan in Golobič. In če bi jima volivci povedali, da je njuno obdobje zaključeno. Glede zlatega padala v obliki komisarske funkcije v vladi EU pa si ne delam skrbi, saj Golob zagotovo ne bo dobro prestal zaslišanja, tam všečno nakladanje in mlatenje prazne slame ne bo dovolj. Morda bi mu kaj več lahko razložila Bratuškova, ki se je v svoji pisni predstavitvi v angleškem jeziku predstavila kot chef, torej kot kuharica. O ustnem delu ne gre izgubljati besed. Upam, da bomo v najbližji prihodnosti plesali vsi tisti Slovenci, ki se na zadnjih volitvah nismo udeležili Golobovega plesa.

    • Andrej Muren

      Pri nas je vsak naslednji (levi) predsednik vlade slabši od prejšnjega. Tako da je možno, da po Golobu dobimo še slabšega levaka za predsednika.

  9. APMMB2

    Gibanje Svoboda se sesuva sama vase, zato se ukvarjati s tem nima smisla.
    Trenutno je najnevarneše sporočilo tisto, ki govori o inštalaciji Goloba za evropskega komisarja.
    Slovenska opozicija ima v Evropi zelo slabo pozicijo. Ursula wan der Layen je praktično milejša oblila Svobode. Ko bo nastopila drugi mandat, se ne bo spremenila in opozicja v Sloveniji bo imela težave. Če bo v ekipi Ursule še Golob, pa se bodo težave povečale in opozicja bo na državnozborskih volitvah ponovno doživela poraz.
    Goloba je potrebno odstraniti prej, preden ga strici inštalirajo v Evropi.

    • Peter klepec

      Cakte, problem Ursule je kako zmagati v vojni. Svoboda ima tisoc krat bolj enostavne problemcke.

  10. vernon coleman

    O Xhon, na shpeto, amin!
    Tole je edina misel, ki jo ima PP+, kajne? Baje, da imamo v kar 90% ponavljajoče se misli in obsedenost z rešitlnom Janazam in njegovo govidno visoko-odstotno-prodanostjo- je lep primer.
    Lep jezik je drugače tale albanščina, sem se že kar nekaj naučil za PP+, samo ne vem, kje dobiš tiste e-je z dvopičjem.

  11. ren

    Tako je, ker je glavna naloga vlade počistiti janšiste in izvesti depolitizacijo. Tako izključevanje na koncu privede do izključitve vlade, če ne celo države.

  12. tohuvabohu

    Če bi strici menili, da je Boštjančič primerna zamenjava, bi jo najbrž že izvedli. Drugega kandidata pa trenutno itak nimajo, tako da je zmeda popolna.

    Sic transit gloria mundi.

    • Drago

      Žalosti me da je politika ne stopi skupaj za dobrobit Slovenije,saj so vsi plačani od nas Slovencev,da delajo za Slovence za boljše življenje nas Slovencev. Na koncu smo vsi samo ljudje in nič drugega.Žalostno

      • tohuvabohu

        Oprosti, ampak parola “stopimo skupaj” je glavno vodilo fašizma. Simbol fašizma je BUTARA, ki predstavlja povezanost, moč in nezlomljivost. Pri nas je s to obsesijo začel mlajši Miro Cerar. Ob tem, da je javno razglašal načela “etike in morale” ter “stopanja skupaj”, je hkrati sistematično izključeval nasprotno usmerjeno politiko. Ta fašizem je do danes ekspandiral do neslutenih meja v liku Roberta Goloba in njegovih sledilcev.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo


Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija “celovito uredila upravljanje migracij”, kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.

Kdo ali kaj sploh še lahko reši Svobodnjake pred potopom na evropskih volitvah?

Sestavljanje Svobodnjaške liste za evropske volitve je v bistvu nekakšen strnjen odraz, prikaz delovanja trenutne vlade. Kaže se izredno plitek kadrovski bazen, vsebinska votlost, kaotična organizacija, spori med frakcijami, pridruženimi člani, predvsem pa odsotnost kredibilnega, verodostojnega vodenja. Svoboda je najprej določila sedem članov liste, ki jih predsednica sveta stranke na novinarski konferenci niti ni znala našteti, eden od sedmih potrjenih članov (Klemen Grošelj, ex LMŠ) pa je včeraj užaljeno umaknil svoje soglasje h kandidaturi. Očitno je, da je predsednik stranke in vlade v stiski in brez resnih idej, v poplavi takšnih in drugačnih svetovalcev, svetovalk, mešetari z imeni in “šank” idejami, popolnoma enako kot vodi vlado.

Ali je naša pokojninska blagajna res tempirana fiskalna bomba?

Verjetno ne mine teden, da ne bi prebrali kakšnega prispevka o nevarnostih in tveganjih Slovenije zaradi neugodnih demografskih gibanjih zaradi vse večjega deleža starejših oseb. Že leta, če ne desetletja, tako beremo članke, kako je naša pokojninska blagajna prazna, kako bo vprašljivo izplačevanje pokojnin tudi v sedanji višini, kako bomo morali namenjati za pokojnine največ med vsemi državami EU, kako bo potrebno delati “do smrti” in podobno. A ko pogledamo tekoča gibanja, so vsaj dosedanji trendi daleč od zloveščih napovedi. V zadnjih 30 letih samostojne države namenjamo za pokojnine ves čas približno podoben odstotek BDP. O zlomu pokojninskega sistema govorimo že deset ali dvajset let, razmere v tem času pa so se celo nekoliko izboljšale …

Priznanje Palestine, zloraba zunanje politike in Vojko Volk kot najboljši zunanji minister

Koalicija Roberta Goloba vedno več pozornosti namenja zunanji politiki, saj so priznanje Palestine, izgon ruskega atašeja in aktivnosti Slovenije v Varnostnem svetu OZN vedno priročne zgodbe za preusmerjanje pozornosti domače javnosti. Koga zanimajo hirajoče državno zdravstvo, poplava stavk, precenjeni infrastrukturni projekti, korupcija na vsakem koraku delovanja vlade, politično kadrovanje, popoplavna obnova in podobo, če pa so tu odmevne zgodbe, ki zaposlujejo javnost, da se ji ni treba ukvarjati z aktualnimi problemi in zanje najti krivca. Toda zloraba diplomacije oziroma zunanje politike za domače, notranjepolitične igrice je vedno nevarna in se praviloma konča s težkimi posledicami za tistega, ki si je to privoščil.

Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Socialne demokrate, ki jih pričakovano zapušča Tanja Fajon, še danes definira, a hkrati tudi notranje frustrira fenomen Boruta Pahorja. Nekdanji predsednik republike in šef stranke SD, ki se mu nekateri luzerji na levici posmehujejo in ga podcenjujejo, je namreč edini voditelj stranke SD, ki je doslej z njo zmagal na volitvah in ji omogočil prevzem oblasti. O številnih razlogih, zakaj je Pahorju to uspelo, lahko debatiramo na široko, ampak ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so mu šle v prid, gotovo ne moremo mimo tega, da je Borut Pahor otrok stranke SD, insajder, narejen in zgrajen politični človek, ki je dojel pomen spoštljive komunikacije in spoštovanja drugače mislečih, političnih konkurentov na obeh ideoloških polih.

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.