Ključnik: Ivan Simič
Fursov napad na vgradne omare

Fursov napad na vgradne omare

Konec februarja 2025 sem objavil 226. blog z naslovom »Fursov napad na ograje in denarnice državljanov«. Takrat se je FURS odločil, da so ograje, ki so postavljene okoli stanovanjskih hiš, ki so del socialne politike, obdavčene po splošni 22,0 % stopnji DDV in ne po znižani 9,5 % stopnji DDV, kot je to bilo vsa leta, kot je to vsa leta trdil tudi sam FURS in kot so to vsa leta obračunavali tisti, ki so te ograje izdelali in montirali. Po objavi mojega bloga je FURS priznal, da je bilo njegovo postopanje napačno in je pritrdil mojemu stališču, da so ograje, ki so postavljene okrog stanovanjskih hiš, ki so del socialne politike, obdavčene po znižani 9,5 % stopnji. Upal sem, da se tovrstna zgodba ne bo več ponovila, toda ni bilo potrebno čakati dolgo. Sedaj se je FURS z identično formulo spravil na mizarje in »vgradne omare«.

Ivan Simič vas sprašuje: Komu bolj verjamete, umetni inteligenci ali Finančni upravi?

Ivan Simič vas sprašuje: Komu bolj verjamete, umetni inteligenci ali Finančni upravi?

Davčni svetovalci ves čas trdimo, da so obdavčitve prodaj lastnih poslovnih deležev, ki so bile izvedene v letu 2022, nezakonite, saj takrat te prodaje niso bile predmet obdavčitve, ker je bila črtana 6. točka četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini. O tem sem že pisal, tokrat pa sem želel izvedeti, kaj o tem misli ChatGTP. Odgovor je kratek, jasen in razumljiv, vam pa prepuščam odločitev, komu boste verjeli: Finančni upravi ali umetni inteligenci …

Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme

Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme

Pred dnevi smo lahko na tem portalu prebrali predlog možne davčne reforme s strani davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. Kot je napisal, bi predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in povrnile zaupanje vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Vsake spremembe davčne zakonodaje imajo seveda pozitivne in negativne učinke. Če Simičev predlog gledamo kot celoto, je to vsekakor ena od zanimivih alternativnih možnosti. Pri tem bi vseeno izpostavil eno od značilnosti njegovega predloga: ni podatkov, kako konkretno bi takšne spremembe vplivale na neto prejemke zaposlenih, niti kakšen bi bil njihov vpliv na naše javne finance. Slednje pa je vsekakor ključen element kakršnihkoli sprememb Namen mojega pripevka je zato prikazati nekaj konkretnih učinkov predlaganih sprememb na finance ljudi, podjetij ter države.

Ivan Simič vas sprašuje: Komu bolj verjamete, umetni inteligenci ali Finančni upravi?

Kakšno davčno reformo predlaga Ivan Simič, da bi pospešil razvoj Slovenije

Ivan Simič se je naveličal čakanja na napovedano vladno davčno reformo, o kateri poslušamo že tri leta. Zaradi vladne pasivnosti na področju davkov in dejstva, da vedno več fizičnih in pravnih oseb zapušča Slovenijo oziroma sedeže svojih uprav seli v druge države, je pripravil predlog davčne reforme. Spremembe bi po njegovem pozitivno vplivale na gospodarsko klimo, lahko bi prispevale k dodatni rasti BDP in povrnile zaupanje tujih vlagateljev v Slovenijo. Njegov predlog bodo pozdravili tudi vsi normirani s.p., kajti Simič bi mejo za normirani s.p. dvignil na 100.000 evrov. Glede obdavčitve pravnih oseb predlaga, da se stopnja obdavčitve iz sedanjih 22 zniža na 15 %, vsem upokojencem, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in želijo delati še naprej, pa naj se omogoči prejemanje celotne pokojnine, ne le sedanjih 40 %. Pri liberalcih pa gotovo ne bo dobro sprejet predlog o zvišanju stopenj DDV.

Ustrahovanje davčnih zavezancev

Ustrahovanje davčnih zavezancev

V vaši ulici je hitrost vožnje z avtomobili omejena na 50 kilometrov na uro in vi ste zmeraj vozili 50 km /h. Po enem letu se odgovorni odločijo in v vaši ulici hitrost omejijo na 40 kilometrov na uro. Tedaj pride k vam policist in od vas zahteva, da mu obrazložite, zakaj ste lani vozili 50 km/h. Poveste mu, da je lani bila omejitev 50 km/h, on vam odgovori, da ste s tem zlorabili takratni predpis in da je vaša vožnja, ko ste lani vozili 50 km na uro, neke vrste navidezni pravni posel. Zato vas letos kaznuje zaradi lanske prehitre vožnje, ki pa je lani bila v okviru omejitve.

Namesto neustavnega obdavčenja nepremičnin bi lahko predlagali konsistentno obdavčitev celotnega premoženja

Namesto neustavnega obdavčenja nepremičnin bi lahko predlagali konsistentno obdavčitev celotnega premoženja

Ko začne oblast govoriti o “poštenih” davkih, potem lahko veste, da se lahko primete za denarnice. Poštenih davkov ni, so pa lahko pokazatelj dejanske politike neke vlade. Davka na pse očitno ne bo, bila je nova PR bombica, vlada Roberta Goloba pa kljub številnim nejasnostim, ki so podobne akrobacijam z omrežnino, rine naprej z zakonom o obdavčitvi nepremičnin. Obdavčevni bodo očitno vsi, ki so varčevali, s svojimi žulji, lastnim delom pri drugi nepremičnini, poskušali pomagati svojim hčeram, sinovom, sorodnikom…, ekscesne, večmilijonske vile kot prva nepremičnina pa so očitno zaželjene in neobdavčene. Narobe svet. Objavljamo predlog nekdanjega direktorja Finančne uprave, davčnega strokovnjaka, ki predlaga celovito rešitev tega področja.

273 milijonov ali 911 hiš: Kako brutalno se država dela norca iz nas

273 milijonov ali 911 hiš: Kako brutalno se država dela norca iz nas

Da boste lažje razumeli, kaj pomeni 273,5 milijonov evrov, bom ta znesek spremenil v stanovanjske hiše za oškodovane v lanskoletnih poplavah. Že več kot 11 mesecev je minilo od poplav in kolikor mi je znano, so pred nekaj dnevi predali v uporabo prvo stanovanjsko hišo. Prvo! Če se motim, me popravite. Zdaj pa k izračunu. Če ocenimo, da bi gradnja ene stanovanjske hiše stala 300.000,00 evrov (brez zemljišča), ugotovimo, da bi s 273,5 milijonov evrov lahko zgradili 911 stanovanjskih hiš!

Davčna reforma za davčni kaos

Davčna reforma za davčni kaos

V ponedeljek smo z dvomesečno zamudo od obljubljenega datuma dočakali izhodišča za davčno reformo. Glede na to, da sem do sedaj sodeloval v štirih davčnih reformah, lahko povem, da se davčne reforme ne delajo na tak način. Če je to vse, kar so po treh mesecih in pol pripravili Skupina za davke, Strateški svet za davke, predstavniki Fursa in Ministrstva za finance, sem globoko razočaran. Po treh mesecih in pol smo prejeli le seznam želja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2025.

Če na Boštjančičevo prošnjo državi donirate 5.000 evrov, ostanete brez 5.000 evrov

Če na Boštjančičevo prošnjo državi donirate 5.000 evrov, ostanete brez 5.000 evrov

Še nekaj dni imate časa, da se dokažete kot dobri samaritani. No, če seveda zaupate državi oziroma vladi Roberta Goloba, ki vas v podobi ministra za finance Klemna Boštjančiča prijazno nagovarja, da kot podjetnik ali podjetje nekaj donirate za odpravo posledic avgustovskih poplav. Če boste uslišali ministra in državnemu proračunu podarili denimo 5.000 evrov, boste pač ostali brez 5.000 evrov. Ministrova obljuba, da bodo donatorji nagrajeni z “dodatnim znižanjem davčne osnove za leto 2023”, ne pomeni nič drugega kot to, da boste v primeru, če ta denar ostane v podjetju in si ga boste želeli izplačati, plačali približno 60 odstotkov davkov in prispevkov …

Nekoč bomo dočakali tudi davčno reformo

Nekoč bomo dočakali tudi davčno reformo

Namesto da bi se politika odločila in znižala davčno breme, nas vedno bolj obremenjuje z raznimi stranskimi dajatvami. Nekatere imenuje celo solidarnostni davek, potem pa ga čez nekaj časa ukinejo. Težko jih je razumeti. V moji dolgoletni praksi se ne spomnim, da bi kdo toliko obljubljal, nato pa obljube spremenil ali jih sploh ne bi uresničil. Sprašujem se, zakaj nekaj obljubljajo, ne da bi prej preverili, kaj je sploh izvedljivo oziroma kaj lahko sploh izvedejo. Davčni zavezanci ne marajo presenečenj.