Pred dnevi smo lahko na tem portalu (vir) prebrali predlog možne davčne reforme s strani davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. Kot je napisal, bi predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in povrnile zaupanje vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Ko sva se z gospodom Simičem zadnjič srečala, ga je zanimal moj pogled na predlagane spremembe in v nadaljevanju objavljam nekaj dodatnih komentarjev, ki bi bili mogoče zanimivi tudi za širši krog bralcev.
Vsake spremembe davčne zakonodaje imajo svoje pozitivne in negativne učinke in če Simičev predlog gledamo kot celoto, je to vsekakor ena od zanimivih alternativnih možnosti. Pri tem bi vseeno izpostavil eno od značilnosti predloga (kot to običajno velja za nove ideje okoli davkov), da predlogi niso okvantificirani. Ni podatkov, kako konkretno bi takšne spremembe vplivale na neto prejemke zaposlenih, niti kakšen bi bil njihov vpliv na javne finance Republike Slovenije. Slednje je vsekakor ključen element kakršnihkoli sprememb, saj moramo ob njihovi uvedbi (tudi predlogu) vsekakor preveriti, ali bo zato v proračunu milijarda več ali manj na primer oziroma da predlagane davčne stopnje preverjamo preko učinkov na zbrane davke.
Namen tega teksta je torej, da prikažemo nekaj konkretnih učinkov predlaganih sprememb na finance ljudi, podjetij ter države. Na začetku bi vseeno izpostavil svoj pogled na davčne obremenitve v Sloveniji, ki precej odstopa od splošnega pogleda oziroma ocene, četudi temelji na uradnih podatkih. Vem, da večino ljudi konkretne številke ne zanimajo (tudi grafi), ker imajo mnenje že oblikovano. Pa tudi sicer bi verjetno težko našli koga, ki pri davkih ne bi najprej povedal, da imamo v Sloveniji “največje davčne obremenitve”, ob tem pa “davke stalno dvigujemo”. Ravno zato mogoče ni odveč ponovno pokazati sliko o obsegu zbranih davkov po državah Evropske unije ter tudi, kakšno je gibanje v Sloveniji zadnjih 30 let.
+++
Na prvi sliki (spodaj) imamo s stolpci podatek o višini vseh zbranih javno-finančnih prihodkov (predvsem davkov) po državah EU glede na njihov BDP. Kot lepo pokaže slika, v Sloveniji zberemo z davščinami celo nekoliko nižji odstotek BDP kot velja za povprečje EU (okoli 2 odstotni točki manj), pri čemer vse razvitejše države EU zberejo z davki praviloma kar nekaj več. S črtami pa sta prikazana dva podatka za Slovenijo za zadnjih 30 let – in sicer kolikšni so bili povprečni davki in prispevki glede na bruto plačo ter kako so se skozi čas gibali zbrani javno-finančni prihodki v primerjavi z BDP. Slika pokaže, da praktično vseh 30 let ni nekih izrazitih sprememb – ne navzgor, ne navzdol. To pomeni, da je obseg obdavčevanja ves čas približno enak in da teze o vse večji davčni obremenitvi ne držijo. Seveda pa je pač tako, da če podatki ne ustrezajo našim pričakovanjem in prepričanju, potem toliko slabše za podatke …
Vir: Eurostat za EU. Za Slovenijo podatki iz konsolidirane bilance Ministrstva za finance, ki so nekaj nižji, ker ne zajemajo vseh prihodkov, kot izhaja iz EU metodologije, ki jo uporablja Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
Kot rečeno, predlagane spremembe, o katerih je pisal Ivan Simič, lahko v veliki meri podpremo, saj tudi poenostavljajo sam način obdavčevanja. Osnovna poanta predloga gre v smer, da se razbremeni delo ter tudi dobičke podjetij in to prenese na večjo obdavčitev potrošnje (DDV). Vsekakor je to ena od možnih rešitev. Ali to pomeni, da bi bil v tem primeru naš davčni sistem zato sedaj bolj stabilen, pa je verjetno že bolj odprto vprašanje. Kakšna nova vlada bi prišla zopet z novimi idejami in sistem spremenila in problem s stabilnostjo sistema bo ostal enak.
Nekatere predlagane spremembe imajo seveda večjo težo in v nadaljevanju smo pogledali predvsem te.
1. Dohodnina
Ena največjih sprememb so stopnje dohodnine, ki se nekoliko spremenijo, najvišje pa znižajo (iz 50 % na 40 %). Ta slednja sprememba je vsekakor upravičena, čeprav ima seveda za posledico predvsem dvig najvišjih, že tako visokih plač po prepričanju povprečnega državljana. Dejstvo je namreč, da v Sloveniji odstopamo predvsem pri obdavčitvi najvišjih plač, saj je vsakih 100 evrov dodatne neto plače potrebno odvesti kar 200 evrov davščin (torej izplen v višini ene tretjine od stroška dela). Seveda si zaradi tako visoke obdavčitve noben zasebnik ne izplačuje pretirano visoke plače, ker ima precej drugih virov izplačila z bistveno nižjimi davčnimi obremenitvami. Drži pa, da je določen krog ljudi zaposlen v največjih podjetjih, ki nekih drugih načinov izplačila nimajo in ti so pač pripravljeni sprejeti tudi tako visoko obdavčitev, da dobijo ven pričakovan neto znesek. Nižja obdavčitev bi obremenitev naredila nekoliko bolj znosno, je pa vseeno res, da bi popravek pomenil samo povečanje neto plače teh posameznikov, ker so bruto plače temu ustrezno visoko postavljene (nihče ne bo zaradi tega spreminjal individualne pogodbe navzdol). Seveda pa takšen popravek stopnje tudi ne bo vplival na kakšna večja izplačila v obliki rednih plač, ker alternativni viri izplačil vseeno omogočajo davčno bolj zanimive oblike prejemkov.
Drug pomemben vidik popravka dohodnine pa je povečanju splošne olajšave iz današnjih 5.000 na 8.000 evrov. Ta popravek se dotika skoraj vseh zaposlenih in pomeni nekaj višje plače, čeprav ne smemo pozabiti, da nekomu ki plačuje 40 % dohodninsko stopnjo to poveča plačo precej bolj kot nekomu v najnižjem razredu. Pa še to – ljudjem z minimalno plačo, ki danes dohodnine sploh ne plačajo, takšno povečanje olajšave ne pomeni nič. Če že danes nimaš osnove za plačilo dohodnine, ti dodatno znižanje te osnove ne prinese ničesar. Zato se povečanje splošne olajšave pogosto razume napačno – in sicer da dvig splošne olajšave pomeni višjo plačilo slabše plačanim. Toda rezultat je ravno obraten – največje pozitivne učinke čutijo prejemniki najvišjih plač.
Na naslednji tabeli je prikaz, za koliko bi se zvišala neto plača, če bi uvedli predlagane spremembe. Z modro črto je povečanje zaradi spremembe lestvice dohodnine, z rdečo pa je prištet še dodatni učinek zaradi dviga splošne olajšave. Plača bi se tako v nižjih razredih (do 2.500 evrov neto mesečno) dvignila za okoli 6 %, nato približno 3 %, najvišji prejemki pa bi bili višji tudi za desetino glede na današnje razmere.
Razumljivo bi vsi ljudje to podprli, kdo pa ne bi bil za višje plače. A to bi pomenilo tudi velik izpad v proračunu, ki bi skupaj izgubil vsaj kakih 800 milijonov evrov. To pa je že ogromna številka, ki je ni lahko nadomestiti.
Omenim naj še zanimiv predlog, da bi dohodke nad milijonom evrov obdavčili samo z 10 %. Tudi ta rešitev je zanimiva opcija, ker gre za dohodke, ki se sicer niti ne pojavijo med dohodki. Odprto pa pri tem ostaja, kaj bi bilo s socialnimi prispevki. Če teh ne bi bilo, potem bi bil to najmanj obdavčen vir dohodka (manj kot dobiček ali dividende), kar pa seveda zopet zahteva previdnost, da ne bi prišlo do pretakanja dohodkov.
2. Davek na dobiček
Avtor sprememb predlaga znižanje davčne stopnje na dobiček na nivo 15 % namesto sedanjih 22 %. Tu je predvsem potrebno dodati, da podjetja danes plačujejo davek od dobička po precej nižji stopnji zaradi raznih davčnih olajšav. Za lani končnih podatkov sicer še nimamo, a verjetno je dejanska plačana stopnja davka le okoli 16 %, pri čemer nekateri plačajo več, tudi 22 %, drugi ustrezno manj. Če bi seveda davčno stopnjo enostavno znižali na predlaganih 15 % in odpravili vse olajšave in ugodnosti, potem kakšnih večjih sprememb v davčnih prilivih države ne bi bilo. Če pa olajšave zadržimo, znižamo pa samo splošno davčno stopnjo, bo končna efektivna stopnja precej nižja, le okoli 10 %, v proračunu pa bo izpadlo okoli 700 milijonov evrov. Tu pa se postavlja vprašanje nadomestitve tega izpada, pa tudi zakaj nuditi podjetjem tako visoke davčne ugodnosti, upoštevaje, da v bližnji okolici davki na dobiček že danes praviloma celo višji.
3. NORMIRANCI
Pobuda je tudi, da bi ponovno nekoliko bolj sprostili možnosti pri normiranih samostojnih podjetnikih (s.p.). Čeprav je s strani države smiselno podpirati enostavne načine obdavčevanja, kar normirani s.p. vsekakor so, se moramo zavedati, da je ta sistem močno konkurenčen redni zaposlitvi. Redno zaposleni namreč danes plačujejo bistveno višje davke in pretirano lajšanje davčnega bremena samo eni skupini ljudi najbrž ni najbolj upravičeno in pravično. Posledično že danes vidimo, kako se zaradi teh ugodnosti število normiranih s.p. močno povečuje in sprostitve bi ta proces še pospešile. Seveda nam ti sistemi vsem koristijo, predvsem ljudem v storitvenih, strokovnih dejavnostih, zaradi česar je tudi tak odpor proti kakršnim koli zaostritvam na tem področju. A davčni sistem bi verjetno vseeno moral vzpostaviti primerljive davčne obremenitve ne glede na način zaposlitve.
4. DAVEK NA PREMOŽENJE
Vsekakor je za pozdraviti predlog, da bi se namesto obdavčitve nepremičnin obdavčevalo vse premoženje posameznikov z izvzetjem nekega osnovnega zneska (predlog je 200.000 evrov). To premoženje pa bi bilo potem obdavčeno z relativno nizko stopnjo tudi zaradi tega, da ne bi bilo preveč davčnega izogibanja. Verjetno bi preko tega sistema na nek bolj pravični način lahko prišli do nekih dodatnih 200 ali 300 milijonov evrov, kaj več pa bi že naletelo na prevelik odpor.
5. DVIG DDV
Izstopa pa predlog povečanja DDV, ki vse potrošnike obremeni vsaj približno podobno (kot nadomestilo v proračunu zaradi zgoraj opisanega izpada pri davkih od plač in dobičkov). Dvig DDV bi seveda pomenil tudi dolgoročno nekaj višje cene, a rešitev je vredna razmisleka. Zavedati pa se moramo, da bi predlagano zvišanje v proračun zagotovilo kakih 600 milijonov evrov, precej manj kot pa zgoraj omenjeni izpadi prihodkov.
6. KAPITALSKI DOBIČKI
Eno izmed predlaganih določil je tudi, da bi kapitalske dobičke lahko ljudje realizirali brez plačila davka tudi pred 15 leti, kot na primer velja danes. Glede tega določila imam več zadržkov, saj v razvitem svetu praviloma teh omejitev ni: če nekdo s prodajo podjetja zasluži 200 milijonov evrov, tudi po 30 letih, je verjetno prav, da plača državi vsaj nekaj davka. Tako kot v Avstriji ali na primer v ZDA, kjer ljudje ne morejo dobiti takšnih zaslužkov ne da ne bi od tega odvedli 10, 20 ali tudi več odstotkov davka. Pri nas lahko danes nekdo proda podjetje za ta denar in ne plača niti centa. Vseeno se moramo zavedati, da so vse uspešne zgodbe podjetnikov v Sloveniji na drugi strani tudi odraz okolja, izobražene in relativno poceni delovne sile, če jo na primer primerjamo z Avstrijo. In zaradi tega je verjetno pravilno, da se del tega presežka (ki ga tako nihče ne more porabiti) vrne okolju.
7. UPOKOJENSKO DELO
Izpostavil bi samo še predlog, da upokojencem ne bi omejevali dela tudi po upokojitvi oziroma da bi bili upravičeni do polne pokojnine, tudi če še naprej delajo. Ta predlog je v bistvu logičen. Če se nekdo, ki izpolni pogoje, upokoji, potem dobiva polno pokojnino. Če pa ima interes, da dela še naprej, prispeva k večji dodani vrednosti, plačuje dodatne davke, zato je pravzaprav res nepošteno, da mu potem pokojnino odvzamemo ali omejimo. Vseeno pa bi dodal eno pomembno določilo: vsak tak upokojenec bi moral ponovno zaprositi za delovno razmerje, da ima delodajalec možnost, da ga zaposli, če oceni, da je dober – ali pa ga pač ne. Ne smemo dopustiti možnosti, da bi potem ljudje kar ostajali v statusu zaposlenega, čeprav delodajalec oceni, da niso več primerni za to delo in za takšno plačo, a ga pač ne morejo odpustiti zaradi varstva pravic iz delovnega razmerja.
+++
To je nekaj dodatnih ocen predloga davčnih sprememb Ivana Simiča, ki so v pretežnem delu zanimiv predlog. Vseeno pa se moramo zavedati, da pomeni precejšen izpad davčnih prilivov, ki pa si jih v tem trenutku (pravzaprav kadarkoli) težko privoščimo. Posebno vprašljivo je pomembno zniževanja davka na dobiček, ki primerjalno z okolico ni previsok. In tudi empirične analize kažejo, da nižji tovrstni davki ne pomenijo kakih bistveno večjih investicij in razvojnih načrtov podjetniškega sektorja.
Citiral bom izsek članka, ki sem ga prebral danes o davkih v Singapurju…
“Kako je Singapur ustvaril enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu
Največji delež BDP, med 12 % in 13 % so za zdravstveno varstvo namenile: Nemčija, Francija in Avstrija.
Najmanjši delež BDP pa: Luksemburg, Poljska in Romunija.
“Singapurski sistem je seveda zakoreninjen v drugačni kulturi, zato bi ga bilo izjemno težko v celoti prenesti v evropsko okolje, ki ima stoletno tradicijo socializirane medicine. Vendar pa bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi nekaterih njegovih elementov. Singapurski sistem zagotavlja varnostno mrežo in univerzalen dostop, podobno kot evropski modeli. A hkrati ga močno dopolnjuje konkurenčen, decentraliziran sistem, ki deluje po tržnih načelih,” ugotavlja EPI.
Kako pridejo do cen zdravstvenih storitev
V Singapurju so javne bolnišnice avtonomne, tako kot zasebne. Slednje tekmujejo z javnimi bolnišnicami v ceni oskrbe in morebitnih dodatnih storitvah. Cene zdravstvenih storitev v javnih bolnišnicah določi ministrstvo za zdravje. Zdravstveni sistem torej temelji na konkurenci med javnim in zasebnim sektorjem, ki se borita za paciente, to pa posledično izboljšuje raven oskrbe. – Ž. K.”
***
Komentator @peter je opisal kako to poteka v Nemčiji. Sedaj vidim, da Nemčija odvaja najvišji odstotek za zdravstvo glede na svoj BDP. Če je to optimalno ne vem – vem pa, da je zame pomeben tisti podatek, ki mi pove kje se živi najdlje.
In še citat, ki mi pravi kako prav imam, da je bistvo vsega v višini inflacije – višja kot je, več imate revežev v konkretni državi (katerikoli). Citiram…
“Inflacija se je pod Mileijem v Argentini dramatično znižala in v prejšnjem mesecu padla s 25,5 odstotka januarja 2024 na 2,4 odstotka. – Ž. K.” Lep dan.
Daleč najenostavnejši in najbolj pošten predlog bi bil enotna davčna stopnja. Ampak ne, mi raje filozofiramo in zapletamo sistem obdavčevanja, kjer je nižji % obdavčitve nekoga/nečesa vedno na račun višjega % obdavčitve nekoga/nečesa drugega. Nehajte ga že enkrat lomiti in uvedite sistem, ki je najuspešnejši, najenostavnejši in najbolj pošten do vseh. Ne glede na to, da komunisti ne razumejo razlike med zneskom v EUR in odstotkom.
Tako je! Za davčno progresijo ni nobene ekonomske ne socialne utemeljitve. V opevanem socializmu ni bilo progresije, nasprotno, participacija v zdravstvu je bila v bistvu degresija.
Ko Golob in mnogi drugi, zlasti levajzarji demagoško nabijajo, da naj plača več tisti, ki ima več, je treba povedati, da je ta zahteva izpolnjena že z enotno davčno stopnjo.
Spoštovani; redno spremljam članke na portalu. Večji del slednjih je v redu, zlasti tisti od gospoda Poniža. Kar pa se tiče prispevkov g. Kordeža, se jih nikoli niti ne dotaknem. Kako lahko portal objavlja članke pravnomočno obsojenega kriminalca, ki je sodno priznal več kot 10 kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, pri čemer jih je bilo preostalih še nesluteno več. In tega modela je nekdanji dekan ekonomske fakultete povabil na predavanje študentom, kako naj bi se v Sloveniji privatizirala podjetja. Podenj od podnja.
V Butaliji lisice kurnike čuvajo.
Ljudje tam, za sebe pravijo,da “so od hudiča”.☻
G. Kordež je plačal svoje napake in kljub temu ostaja spoštovan in cenjen strokovnjak.
Blebetač Poniž mu tudi do podplatov ne seže.
Pozabljate, da se vedno bolj gibljemo v druzbeno sprejemljivost vseh vrst kriminala.
To dokazuje mafijsko kriminalni ajatolah kulta SDS in njegov tržiški konjušar s fanatično ulično čredo
Le čevlje sodi naj kopitar,nekdo je moral plačati kar pa ne pomeni ,da so obsodili ta pravega.Naredil je par poslovnih napak ni pa kriminalec.
Ker bolj poznam davcni sistem neke druge drzave, se mi zdijo debate v SLO kot z nekega drugega planeta. Ali je res treba tako drasticno izmisljati nekaj povsem svojega? In to v neki mini drzavici z BDP nekega srednje velikega evropskega mesta?
Se posebej, ker 30 let po osamosvojitveni vojni Slovenija ni vec neka ekzoticna vzhodnoevropska ekonomija.
Samo nekaj manjsih komentarjev:
Osnoven kriterij za obracun davka je prihodek, zmanjsan za vse stroske, ki so v zvezi s pridobivanjem teh dohodkov; drug kriterij je interes druzbe katere aktivnosti je treba vzpodbujat, ker so deficitarne in za katere je potem smiselno uvesti posebne pogoje (v SLO bi to lahko bili zdravniski poklici, pedagoski, obrtniski, mali kmetje in se kaj).
Re 3: normiranci
Taki s.p.-ji so gola neumnost, ker niso ne pravicni, ne vzpodbudni; logika bi morala biti, da vsi dohodki in vsi stroski stejejo za obracun davka (dohodnine); pavsal je kontraproduktiven;
Re 4: davek na premozenje
Interes druzbe oz. drzave je, da si ljudje ustvarjajo premozenje, ker to vodi v blagostanje cele druzbe; logika je torej, da se to vzpodbuja in ne omejuje; premozenje (recimo imobilije) resuje stanovanjsko problematiko, mobilnost delovne sile in daje delo celi vrsti poklicev, od obrtnikov do upravljalcev;
Vsak davek na premozenje je torej kontraproduktiven; v SLO so si ga izmislili iz populisticnih razlogov, ne davcnih – namrec, volivcev, ki (se) nimajo premozenja je vec kot lastnikov.
Re 7: delo upokojencev
Sicer je res, da se pokojnine v velikem delu financirajo direktno iz drzavnega budgeta in gre torej vsaj delno za socialno zadevo; ampak treba je biti pragmaticen: v casu, ko kronicno primanjkuje vseh profilov poklicev, bi bila prioriteta obdrzati cim vecje stevilo prebivalstva kot delovno aktivnega; v praksi je sedaj delo upokojencev prakticno prepovedano, ker se komaj kdo hoce odpovedati pokojnini; rezultat je, da delajo ljudje na crno, dobivajo prihodke preko tretjih firm, ki so povecini registrirane nekje v tujini – jasno da gre za utajo davkov;
SLO ne pozna tipa zaposlitve “freelancer”, ki je izredno enostavna oblika dela: brez dajatev za pokojninsko zavarovanje, celo prispevek za zdravstvo se zelo enostavno obracuna po letni davcni odlocbi; tako ostane freelancerju dovolj maneverskega prostora, da zasluzi od nic do neskoncno in se davki obracunajo ob letni davcni odlocbi; na pokojnino vse to nima nobenega vpliva;
Kot freelancerji se lahko registrirajo sledeci poklici za:
– samostojne znanstvene, umetniske, pisateljske, pedagoske ali vzgojne dejavnosti;
– samostojne poklice kot so:
..zdravniki in zobozdravniki, veterinarji
..odvetniki
..geodeti
..inzenirji in arhitekti
..davcni svetovalci in knjigovodje
..zdravilci, dentisti
..fizioterapevti
..zurnalisti
..prevajalci itd. itd.
Freelancerji so (lahko) pomembna veja gospodarske dejavnosti.
A še napišete, o kateri državi govorita. Po prebranem menim, da gre za Srbijo? Imam prav?
Ne, to je Nemcija.
Hvala za odgovor. Nas seznanite še z davčnimi stopnjami za navedene primere
Princip za “dohodnino” je dokaj enostaven, ceprav je na tisoce detajlov.
Vsi dohodki osebe se sestevajo, od sume se odstejejo razne olajsave, obicajno prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje; tako se dobi pokojninska osnova, ki je izhodisce za davek (% od osnove). Do letne osnove okoli 12.100,- je brez davka, potem pa od 14% do najvisje stopnje 42%; ker je 12.100 brez davka, je zato efektivna obdavcitev v % bistveno nizja (pri 30.000 je davek efektivno 14,3%, pri 70.000 pa 26,4%; od 278.000 dalje je par % visji davek); zanimivost je princip obdavcitve zakonskih parov, kjer se dohodki od obeh sestejejo, za obdavcitev pa potem velja polovicen %, kot pri samskih osebah.
Seveda je cel kup raznih olajsav, ki so v zvezi z dohodki, npr.:
..delovna sredstva
..delovna soba doma
..stroski izobrazevanja
..prispevki za sindikat
..poklicno zavarovanje
..stroski preselitve
.. stroski za iskanje dela
..stroski za dvojno gospodinjstvo
..izobrazevanje ob delu
..home office pavsal
..internet, telefon
..potni stroski do mesta zaposlitve
..stroski davcnega svetovalca
..stroski za zdravje, ce so visji od neke meje
..stroski za otrosko varstvo
..cerkveni davek
..solnine
..prispevki za klube in politicne stranke
..donacije
,,zavarovanja
Vse to zmanjsuje davcno osnovo. To je samo grob pregled, “optimizacijo” se lahko izvede s posebnimi racunalniskimi programi ali pa s pomocjo davcnega svetovalca (teh je v Nemciji okoli 100.000).
Freelancer dohodek se tretira enako kot vsi drugi obdavcljivi prihodki (=dohodnina po lestvici).
Trenutno je obdavcljivi del pokojnin 70% dejanske pokojnine.
Kapitalski dobicki so posebej (obresti, delnice), vendar je tam spet prag do katerega ti niso obdavceni, podobno kot v SLO.
Imobilije niso obdavcene, razen davka, ki je podoben slovenskemu davku za uporabo mestnega zemljisca, ampak ta ni posebno velik (za imobilijo reda 1.000.000 je tega davka letno kakih 200-300 Evrov, odvisno od obcine). Pri prodaji imobilije tudi ni davka, razen, ce je prodaja v roku desetih let od nakupa, za razliko od porasta vrednosti.
Zahvaljujem se g. Binetu Kordežu za mnenje oziroma izračune in vsem komentatorjem za komentarje. Zavedam se, da moj predlog davčne reforme prinaša določen minus v proračunu, toda ta minus se lahko hitro nadomesti z racionalno porabo, na daljši rok pa tudi z vračilom prejšnjih davčnih zavezancev in s prihodom novih davčnih zavezancev. Slovenija mora biti zanimljiva za tuje vlagatelje. Se kdaj vprašamo, zakaj poraba tako raste in zakaj nihče ni niti trznil, ko je prišlo do povečanja plač v javnem sektorju, za katero naj bi potrebovali dodatne 1,3 milijarde evrov. Država mora kaj tudi dati svojim davkoplačevalcem, ne pa samo jemati. Pozdrav vsem. Ivan Simič
Se popolnoma strinjam! Davčna privlačnost ob nasploh visokem standardu življenja – tu menim na varnost, okoljska raznolikost, logistika,…in pa seveda nadzor nad porabo javnih sredstev lahko nadomestita izpad zaradi sprememb, ki jih omenjate. Bi vas pa tu kar pozval – zaposlovanje tujcev. Veliko se govori – tudi ob sprejemanju nove pokojninske zakonodaje in hvaljenju ob zaposlovanju tujcev – 160.000 naj bi jih menda že bilo. Nihče pa ne opozori, da zaposlitev slaščičarja iz Kosova, ki ima minimalno plačo in socialni stroški njegove številčne družine ne prinašajo le prihodkov v blagajno, temveč bistveno večje odhodke. In Slovenija se ne zna preusmeriti v državo privlačno za višje izobraženo strukturo poklicev in posledično tudi večje prihodke… Zadnji tak primer je prestrukturiranje rudarskega okolja v Velenju. Čas do zaprtja se izteka, strategije pa nobene. Le denarja si želijo. Za ???
re:…ki ima minimalno plačo in socialni stroški njegove številčne družine ne prinašajo le prihodkov v blagajno, temveč bistveno večje odhodke.
Albanec s Kosova, ki se priseli, najbrz rabi delovno vizo. To mu da drzava iz enega samega razloga: ker ima interes za zapolnitev deficitarne dejavnosti in za dvig BDPja; ce torej drzava daje delovne vize kljub temu, da ekonomsko sploh ni zainteresirana, potem nekdo v upravi ne zna racunat.
Ne samo to! Razpis za vizo je pogosto le obhod – rabim slaščičarja, na razpis nikogar, povabim sorodnika, ga zaposlim za minimalno plačo, plačujem le prispevke, on pa pripelje dve ženi in sedem otrok, jih da v šolo, imajo zastonj zdravstvo,…. Tujci da! Vendar družine le pod pogojem dokazane zaposlitve z plačo, ki zagotavlja, da bo družini lahko omogočal dostojno življenje. Ampak, koga v upravi to zanima. Važno, da so dokumenti pravilno izpolnjeni!
In pozabil zapisati – sorodnik slaščičar je med tem že v službi v Avstriji! Gradbinec! Pri stricu pa še vedno prijavljen na minimalcu….
G. Simič. Kratko in jedrnato. Zame osebno ste še vedno na področju davkov number 1. Pa naj klofudrajo razni “strokovnjaki” kar hočejo. Lep pozdrav.
Očitno večina misli, da je Dubaj zrasel zaradi vstopa tujcev, kot posledice nizkih davkov! In verjetno večina ne ve za socialne razlike v davčno ugodnih oazah! G. Kordež ni bil kriv za situacijo v Merkurju. On bi jo celo rešil. Dolgo se je upiral pritisku stricev, da Merkur odkupi in nasedel ne v najbolj neprijetnem trenutku.
In davki – dobro povzeto, da davke potrebujemo in da reforma sicer daje več neto plače in dobička v žepe, zmanjšuje pa blagajno. In ta blagajna hrani vse nas. Sicer predpostavljam, da bi ta blagajna ob profesionalnem upravljanju lahko zaradi znižanja korupcije in na splošno nižjih cen pri upravljanju države, nadomestila davčni primanjkljaj Simič/Kordeževe reforme. Torej bi morali reformirati istočasno upravljanje državne blagajne in davke. le tako bi se računica izšla.
re:…Očitno večina misli, da je Dubaj zrasel zaradi vstopa tujcev, kot posledice nizkih davkov!
Med drugim gre tocno za to. Dubai je postal tak zaradi izredno liberalne politike za posel. Dohodnine sploh ni. Imajo sicer ddv (5%), mnogo zadev je pa sploh brez davka.
Ni ravno tako. Gradili so z nafto in zadolževanjem. In prodaja nepremičnin in davki slednjega niso pokrili. zato je to moral pokriti Sheikh Khalifa bin Zayed Al Nahyana – Abu Dhabi!
Oboje troje😀
In še ena stvar je recimo zanimiva za Dubaj – zato je zelo neprimerno ta emirat jemati kot vzor! Razmerje med državljani in tujci je skoraj 10/90! Posledično ni velikih stroškov za državljane – sociala, šolstvo, zdravstva… tudi infrastrukturni stroški niso visoki! So pa privabili tujce – davčne ugodnosti – ki pa morajo vse plačati ….Je torej rešitev za državo – povečati razmerje domači – tujci in posledično iz prihodka od tujcev, vzdrževati domače prebivalstvo…. Verjetno v Evropi podobnih rešitev, kot je Dubaj, ne moremo uvesti.
Seveda ne! Zadoscalo bi prekopirati Nemcijo. Z napakami vred bi se vedno bilo bolje.
Po zaslugi kratkoročno in koristolovsko-pragmatično usmerjenih političnih “elit” in njihovih zvestih aktivnih volivcev ter hlapčevskih medijskih dreserjev javnega mnenja
je pojem “reforme” (preoblikovanja, presnove) pri nas po eni strani popolnoma izgubil svoj izvorni smisel in pomen,
po drugi strani pa je postal nadležna, puhla in prazna verbalna stalnica vseh političnih programov, predvolilnih napovedi in obljub ter vseh populističnih političnih lažnih obetov.
V resnici se resnim, korenitim in razvojno ambicioznim družbenim reformam nenehno taktično izogibajo tako začasni oblastniki ter pragmatično populistični politični odločevalci,
ki si v svojem mandatu ne želijo nerazumevanj, dvomov in aktivnih odporov posameznih delov ali celotnega aktivnega volilnega telesa.
A korenitih in prelomnih reform se bolestno bojijo in se jim – pasivno in aktivno – upirajo tudi volivci (organizirani v sindikatih in nevladnih organizacijah civilne družbe) , ki se v veliki večini bojijo vsakršnih sprememb lastnega družbenega položaja – na slabše.
Zaradi vsega zgoraj navedenega je vselej najmočnejša in najbolj vplivna volilna skupina zvestih in zagrizenih privržencev
statičnega in “stabilnega” družbenega in političnega “statusa quo”,
ki nenehoma in vztrajno zavira, sabotira ter onemogoča vsakršne družbene spremembe,
da bi zavarovala svoj doseženi družbeni status.
Njim previdno in pragmatično potuhnjeno vedno prisluhne tudi parlamentarna večina vladajoče strankokracije,
ki se sicer samo-obnavlja s populističnimi novimi strankami novih in starih obrazov,
a ki nikoli in nikdar ne preseže že tri desetletja samoumevnega jeklenega razvojnega okvirja lažne svobode, lažne demokracije, lažne vladavine prava,
s katerim obvladuje neznosno statično družbeno resničnost “statusa quo” politično, kapitalsko in kriminalno podzemlje vzporedne, globoke in ugrabljene države.
V Sloveniji se desni in levi vrtijo samo okoli tega kdo bo komu pobral več na bolj “prijazen” oz. skrit način.
Ampak dejstvo je, da pri državi, ki toliko porabi (velik del tega netransparentno) in državljanom tako malo ponudi, je to kraja pri belem dnevu.
Nihče se pri nas ne vpraša in operira s konkretnimi številkami: 200-300.000 premoženja, kaj to pomeni. Kaj pomeni 500-2000 EUR letno (in več) več davka za družinski budget. Imajo ljudje res toliko likvidnega denarja, da plačajo požrešni državi (naenkrat ali pa mesečno). To tudi pomeni, da družini izpade ta denar iz ene druge kategorije (dopust, nujno popravilo, sredstva za šolanje otrok).
Npr. Boscarol je pa tudi opozarjal, da je takšne davke potrebno gledati na daljše obdobje npr. 70 let. In preračunano to pomeni 1/4 do več kot polovice premoženja, to pa je v bistvu že prikrita nacionalizacija oz. KRAJA.
Če bodo desne stranke šle v to smer, se bo tudi njim volilno telo uprlo. Takšne desnice ne potrebujemo (za levico že vemo kakšna je)!
Desnice v vsebini zares nikoli ni bilo.
Tako opevani Pučnik je bil socialdemokrat.
Ostali titoisti pa “nikoli niso zaslužili za kapučino na prostem trgu”.👍
*titoizem:
ko s tujim denarjem podkupiš kritično maso nesposobnežev,ki bodo v bran lastnih privilegijev, to besno podpirali.
P.S,
Bloudek je vsakič pred tekmo molil v kapelici v Tamarju,da bi se vse dobro izteklo in se nebi nihče poškodoval.
Nekajkrat je zamudil na začetek tekme.
Boratu je končno uspel veliki met:
odprl je profil na Tik Toku 🤓
@rokc – bom malce ciničen. Gre zgolj za trgovino. Ideologija (katerakoli) je pomebna pred volitvami. Po volitvah poslanci in ministri pozabijo na svojo ideologijo. Da so pri nas levičarji boljši trgovci od desničarjev je jasno.
Tako Trump kot Putin sta prvo trgovca in šele potem politika. Berem, da Putina ne bo v Riad. Gre zgolj za trgovsko potezo in ne to, da bi se Putin Trumpa ustrašil.
Enako se Trump ni ustrašil izpeljati svojo trgovsko napoved po uvedbah carin za vse države, ki imajo velik trgovinski presežek z Ameriko. Berem, da so borze že v rdečih številkah.
Trump ima prav ko trdi, da so prijatelji včasih hujši od sovražnikov. Evropa/EU in nič manj Kitajska so pridno uveljavljali svoje tgovske prednosti. Prva na račun vojaških nizkih izdatkov, druga na račun cenene delovne sile.
Še malce cinizma. Trump bi brez uvinkov recimo rekel tole. Mene ne zanima, če na Kitajskem delajo delavci skoraj zastonj – mene zanimajo gospodarski statistični podatki itn. Če so moji negativni – je moja naloga, da jih naredim pozitivne itn.
Imam idejo. Sam pozdravljam, da o t. i. finančni reformi spregovori čim več tistih, ki mislijo, da o njej nekaj vedo, a to je moj predlog.
Povprašajmo ChatGPT kaj misli o t. i. slovenski davčni reformi. To pravi ChatGPT o slovenski davčni reformi… Lep dan.
ChatGPT sem nedavno vprašal natanko to, kaj si misli o slovenski davčni reformi.
Kar nekaj časa je trajalo, da sem dobil odgovor:
Povožen golob je najboljši golob…
Razumi, kdor more…
Bolan zdravega nosi, Litijska, noben od glavnih akterjev kriv, vzorec, kako iz proračuna izgine 6 mio eur, skupno na letni ravni 2,2 + 1,5 milijarde eur (drž.invest.+ »rezerve«), vse čisto (kakor komu). Celo dostopno na spletu.
In potem bomo dlakocepili, kako bomo izboljšali situacijo za 1000 eur tu ali tam in bodo »predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in povrnile zaupanje vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji«.
Vici se pišejo sami.
20 % carine na razvitost je Donaldov odgovor na evropske zahrbtne parazite.
Princip,da so Usa ostalim a priori nekaj dolžne je padel.
Geslo izigrati bodo lopovi prakticirali med seboj.
Zapitek bodo plačali verjetno že spet davkoplačevalci zasebniki (tisti iz JU to niso).
Čakamo na mencingerjanske “dekrete” ,ki bodo oznanjali da je Merika propadla.
O delu upokojencev;
Ko si upokojence zasluži pokojnino, lahko z njo svobodno razpolaga. Če se ponovno zaposli, to na njegovo zasluženo pokojnino ne vpliva.
Edino vprašanje ostaja: ali od zaslužka plačuje pokojninski sklad, ali ne.?
Če plačuje, see mu šteje , dodatek k okojnini, če ne pa se ne šteje in dobi večji zaslužek.
Popolnma jasno in pravično.
Ne, upokojenec je svoje ze prispeval v pokojninski sklad; vse kar je dodatna dejavnost bi moralo biti ena na ena prihodek; potem pa jasno od sestevka dohodnina; pri cemer je vprasanje koliko se pokojnina steje v dohodek odvisno od tega kako so se prispevki steli kot odbitna postavka – ce so se upostevali pri dohodnini kot strosek, bi sedaj morala biti pokojnina steta kot prihodek;
Simič kot inovator (čeprav so ideje znane drugod) – gleda daleč v naprej. Bine je birokratek in gleda na 1cm predse.
Že citat : “Slika pokaže, da praktično vseh 30 let ni nekih izrazitih sprememb – ne navzgor, ne navzdol. To pomeni, da je obseg obdavčevanja ves čas približno enak in da teze o vse večji davčni obremenitvi ne držijo.” je neumesten. Saj ni bilo sprememb v fiskalni politiki oz. spremembe so bile le kozmetične.
Nehajte modrovati vsi skupaj. Enotna davčna stopnja bi za vekomaj rešila vse dileme, administrativne težave in uvedla stabilno gospodarsko okolje. To, kar imamo zdaj, je kaos in vzrok vseh lumparij.
Davek na premoženje? Pa kaj še? Tega ni nikjer na svetu!
Na Simičev davčni predlog gledam bolj kot na usmeritev, v katero smer naj bi se gibala davčna reforma, kot pa da bi ga lovil za posamezne odstotke. In njegovo smer načelno podpiram.
Pred kakršnimi koli spremembami je seveda treba narediti natančne izračune, kaj pomenijo posamezne številke za javne finance. Dostikrat se namreč izkaže, da je takrat, ko se srečamo z realnostjo, potrebno vsaj nekoliko odstopiti od načel.
Na to, da bo večina naroda proti temu, da bi se najvišje plače še povečale, pa se ne bi oziral. Po nekih dosti verodostojnih anketah bi se večina Slovencev strinjala največ z razmerjem 1:3 med najnižjo in najvišjo plačo. Socializem imamo pač v svojih genih, to potrjujejo tudi rezultati vseh dosedanjih volitev.
Mislim, da je gospod Simič najbolj kompetenten v naši državi za davčno reformo.
” Po nekih dosti verodostojnih anketah bi se večina Slovencev strinjala največ z razmerjem 1:3 med najnižjo in najvišjo plačo. Socializem imamo pač v svojih genih…”
Tisočkrat sem že zapisal, da brez bogatih posameznikov ni bogate države.
Od bogatih in od enormno visokih plač pridnih ljudi imamo koristi vsi.
Ko nekateri v družbi začnejo z očitki zdravnikom, da delajo samo zaradi denarja, se raje umaknem. S kreteni se mi ne da več ukvarjati.
Problem je v tem, da je v Sloveniji še vse preveč državnih in paradržavnih podjetij, kjer ne deluje trg, plače pa gredo v nebo.Poglejte semo Goloba, ki je iz Gen-i potegnil milijone in nam sedaj vlada ss vojimi plačanci.
Če bi bil Gen i na trgu, Goloba ne bi bilo . Niti šofer v vladi ne bi mogel biti.
golob je primer kriminalca, ki spravi v žep milijone. Napisal sem “delo pridnih ljudi”. Ti s pametjo in z garanjem tudi zaslužijo milijone. In ti so koristni, ker s svojim delom višajo dodano vrednost. So pa taki deležni zasmehovanja ( Akrapovič, Boscarol itd.)
Vsekakor je Simič veliko bolj kompententen, kot pa Kordež, Kordež je bil davčni svetovalec celo eni izmed držav. Kordež pa še Merkurja ni znal olastniniti….
Treba je transformirat celotni ustroj in ga prilagoditi novim orodjem in razmeram.
Počakajmo do zvečer ,ko bo bolj jasno ali je prišla osvoboditev izpod jarma iluzij in zablod.
Kopičenje na “zalogo” ,ko še niti ne veš ,kakšen bo saldo, je bolj taka šibicarska praksa.
Eskalacija v tej eni državi ,kjer je svetoval ni dober znak.
Vsak predlog novih davkov,brez odločnih rezov na drugi strani pri odhodkih je komunajzeraj.
Navadni komunajzeraj.
Simply as that👍
Manjka seveda celoten izracun: vpliv vseh sprememb na celoto davkov, z upostevanjem konkretnih kolicin.
Breaking news:
Mega protest proti Orbanu v Budimpešti.
sliši se slogan Rusija od..i.
Končno ena dobra novica. Tale sprega evrpskih desnjakov s Putlerjem je šla predaleč.
Kakšnih desnakov? Putler je beton-rdečkar.
Zagotovo g. Kordež zna dokaj natančno izračunati in ovrednotiti vpliv predlaganih ukrepov gospoda Simiča.
Simič je pa dober praktik in kar nekdo preračunava in meri tudi medsebojni vpliv posameznih ukrepiv on “čuti na vodi ” in večji del zadane medsebojno soodvisnost.