Konec leta je vse bliže in prihaja čas letnega obračuna. Nekateri ne bodo imeli težav s tem obračunom, saj niso naredili skoraj nič. Ko samo pomislim, kakšne obljube smo poslušali lani. Napovedanih je bilo veliko reform in največ sem pričakoval od davčne reforme. Žal se ni zgodilo nič, razen odprave dobrih davčnih rešitev prejšnje vlade.
Sedanja ekipa očitno ni bila sposobna v letu in pol pripraviti nobenega dobrega predloga davčne reforme, ki bi za davčne zavezance pomenila olajšanje v poslovanju, za tuje vlagatelje pa poziv, da vlagajo tudi v Slovenijo. Dogaja se ravno nasprotno. Tuji vlagatelji se v glavnem izogibajo Slovenije, nekateri domači davčni zavezanci pa se odločajo za preselitev v tujino. S tem postanejo tuji davčni rezidenti in od njih naša država nima nič.
Namesto da bi se politika odločila in znižala davčno breme, nas vedno bolj obremenjuje z raznimi stranskimi dajatvami. Nekatere imenuje celo solidarnostni davek, potem pa čez nekaj časa ta solidarnostni davek ukinejo. Težko jih je razumeti. V moji dolgoletni praksi se ne spomnim, da bi kdo toliko obljubljal, nato pa obljube spremenil ali jih sploh ne bi uresničil. Sprašujem se, zakaj nekaj obljubljajo, ne da bi prej preverili, kaj je sploh izvedljivo oziroma kaj lahko sploh izvedejo. Davčni zavezanci ne marajo presenečenj. Želijo si stabilno davčno okolje z nizkimi obremenitvami.
Velikokrat mi kdo reče, naj ukrepam in predlagam spremembe. V trenutni situaciji se najprej vprašaš, komu sploh predlagati spremembe, nato se vprašaš, ali je vredno izgubljati čas, saj če oni ne uspejo uresničiti lastnih predlogov, kako bodo potem uresničili predloge drugih.
Gotovo je, da bodo morali naslednje leto pripraviti nov zakon o davčnem postopku, saj je ustavno sodišče oktobra letos odločilo, da sedanji ni v skladu z ustavo in da mora Državni zbor to neskladje odpraviti v roku enega leta. Gre za velik projekt, do katerega ne bi nikoli prišlo, če bi v Finančni upravi (FURS) uporabljali zdravo kmečko pamet. Ne poznam davčnega zakona v Sloveniji, ki bi določal, da se lahko isti dohodek obdavči dvakrat. Če pa se že lotiš obdavčitve že obdavčenega dohodka, potem moraš v tem primeru vrniti prvotno plačan davek. Vse te možnosti so predvidene z našo davčno zakonodajo. Toda če je želja po dvojni obdavčitvi močnejša od poštene enkratne obdavčitve, se zgodi to, kar se je zgodilo zdaj. Finančna uprava je zavezancu dvakrat odmerila davek od istega dohodka. Davčni zavezanec je šel do konca in na zmagal na Ustavnem sodišču. Če ne bi šel do konca, bi bil zakon o davčnem postopku še zmeraj v skladu z ustavo.
Navedba odgovornih v Finančni upravi, da določba zakona glede dvojne obdavčitve istega dohodka ni bila jasna in da je zaradi tega prišlo do dvojne obdavčitve, je sprenevedanje. Jasno je, in o tem je že odločalo Vrhovno sodišče, da mora Finančna uprava odločati z najvišjo stopnjo gotovosti, to pomeni z najvišjo stopnjo prepričanja, da je njena odločitev pravilna. Tisti trenutek, ko finančni inšpektor izda odločbo in jo podpiše, ne dvomi. Takrat je prepričan, da je njegova odločitev pravilna. Zato ni možno trditi, da nekaj ni bilo jasno, saj če davčni zavezanec ne bi šel do konca in ne bi imeli odločitve Ustavnega sodišča, bi bilo Fursu očitno vse jasno. Če pa Finančni upravi oziroma finančnemu inšpektorju ni bilo jasno oziroma je dvomil, bi lahko brez težav odločil v korist davčnega zavezanca, ki je bil že enkrat obdavčen. Tako je določeno v zakonu o davčnem postopku.
Smo pa te dni doživeli zmago nevoščljivosti oziroma fovšije pri obveznem zdravstvenem prispevku. Ne bom se spuščal v nelogičnost prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz prostovoljnega v obveznega, temveč v prvotno ureditev, da bo ta prispevek zniževal davčno osnovo za dohodnino. Kot veste, imamo v Sloveniji progresivno dohodninsko lestvico in tisti, ki več zaslužijo, plačajo dohodnino po višji stopnji. Na primer: nekateri plačajo dohodnino v letnem povprečju po stopnji 16 odstotkov, drugi pa po stopnji 40 odstotkov. To pomeni, da bi pri prispevku, ki znaša 35 evrov in predstavlja zmanjšanje davčne osnove, tisti, ki plačuje dohodnino po stopnji 16 odstotkov, privarčeval 5,6 evra, tisti, ki plačuje dohodnino po stopnji 40 odstotkov, pa 14 evrov. Zaradi tega je prišlo do razburjanja tistih z nižjo obdavčitvijo in zdaj se je vlada odločila, da ta prispevek ne bo zniževal davčne osnove za dohodnino. Ja, tako je videti, ko nekomu zavidaš, da bi zaradi visoke obdavčitve svojih dohodkov po olajšavi prejel več in na koncu še sam ostaneš brez davčne olajšave. Tudi tukaj se konča zdrava kmečka pamet.
Ne glede na vse nelogičnosti vam predlagam, da v vas prevlada optimizem, saj za dežjem zmeraj posije sonce in za nelogičnimi odločitvami mora enkrat priti do logičnih odločitev. Le dovolj stari moramo biti, da bomo to dočakali.
Le dovolj stari moramo biti, da bomo to dočakali, pravi g. Simič. No, verjetno je avtor prispevka hotel reči dovolj mladi.
Po smrti jugoslovanskega diktatorja je trajalo deset let, da so prišle spremebe, potem ko bo pobralo zadnjega šefa partije ZKS, predidevam, da pridejo spremebe prej, v štirih do petih letih. Sedaj si pa lahko izračunamo koliko šans imamo, da dočakamo luč na koncu tunela.
Verjetno bi bilo bolje, če bi za razumevanje nspisal dovolj mladi, toda vprašanje je, ali je nekdo, ki je star 65 let mlad, je pa dovolj star, da čez 10 let to dočakal.
“NEKOČ BOMO DOČAKALI TUDI DAVČNO REFORMO”
Dokler nam bodo v ozadju nameščali “stranke” in “gibanja” ter njim pripadajoče “predsednike vlad”, ki jih bodo neosveščeni in tumpasti volilci volili, ne bo ne davčnih in drugih reform, pa celo države ne več. Kar se zdaj dogaja, je razumljivo samo še tistim, ki se iz prebivalcev države delajo norca.
Ta vlada in ta sklic državnega zbora sta čisti podn. Tu bi morali zalaufat že zapori.
Za rubriko Grafiti:
Ko se delavci, upokojenci in podjetja utapljajo v globoki vodi stroškov, se kaviar levičarji borijo za njihovo dobrobit tako, da jim za vrat obešajo davčne mlinske kamne.
Šivilja je v predvolilni kampanji kokodakala, da se bodo še naprej borili za socialno državo in proti nepravičnemu bogatenju….
Danes je podpisala nov aneks…
—
Simić: “Sprašujem se, zakaj nekaj obljubljajo, ne da bi prej preverili, kaj je sploh izvedljivo oziroma kaj lahko sploh izvedejo”. Odgovor je preprost, ker lahko, ker imajo (tako so prepričani) neomejeno oblast in _ omejeno pamet (poslušajte Sajovica).
V tej zblojeni državi, niti dobri stari pregovori ne veljajo več (namreč o sijanju sonca po dežju …).
Davčne reforme so nevarne. Pribijejo te na križ ali te zabodejo večkrat. Glede na sliko, nekaj zgodovine, podrobnosti Stephen M. Goodson, Zgodovina narodnih bank.
Ker je denar po naravi neploden, je absurdno, da bi ga razmnoževali, kar je sprevrženost od namena njegove ustanovitve, ki naj bi služil le
namenu menjave in ne povečanja… Ljudje, ki se imenujejo bankirji, bomo sovražili, saj bogatijo, medtem ko ne delajo ničesar.
– Aristotel, Politika.
Davčna reforma Gaj Julija Cezarja:
1. Državni dolg se je takoj zmanjšal za 25 %.
2. Nadzor nad kovnico je bil prenesen s patricijev (oderuhov) na
vlado.
3. Kot menjalno sredstvo so bili izdani poceni kovinski kovanci.
4. Določeno je bilo, da se obresti ne smejo zaračunavati po več kot 1 % na mesec.
5. Odrejeno je bilo, da se obresti ne smejo zaračunavati od obresti in da skupne zaračunane obresti nikoli ne bi smele presegati posojenega kapitala (duplum pravilo).
6. Odpravljeno je bilo suženjstvo kot sredstvo za poravnavo dolga.
7. Aristokrati so bili prisiljeni uporabljati svoj kapital in ga ne kopičiti.
Leta 139 pred našim štetjem je Jude, ki niso bili rimski državljani, izgnal pretor Hispanus zaradi sprevrženosti, vendar so se kmalu vrnili. Leta 19 n. št. senatus consultum cesar Tiberij izgnal 4.000 Judov, ki so bili vpleteni v različne škandale, vendar nobeden od teh izgonov ni bil ustrezno izvršen, zato so bili še naprej prisotni zlasti kot oderuhi ..Antisemitizem v rimskem cesarstvu.
Posojanje denarja za obresti je bil smrtni greh do papeža Leona X.
Nesmisel.
Kot izgleda,je najbolje da spremenis nick v”Nekocnamboslabse”!
Drugac se pa strinjam s tovjimi prikazi zgodovine,posebno o Judih!!
Ne glede na vse nelogičnosti vam predlagam, da v vas prevlada optimizem, saj za dežjem zmeraj posije sonce in za nelogičnimi odločitvami mora enkrat priti do logičnih odločitev. Le dovolj stari moramo biti, da bomo to dočakali.
Že trideset let čakakamo, da bo posijalo sonce. Tu in tam je kakšna razjasnitev, potem pa zaveje veter z Murgelj in nebo zatemnijo temni oblaki in pride dež.
Pusti Murgle – prepozno.
Ce bi desnaki bili bolj posteni,
bi Murgle nikoli ne prisle do izraza.
Avtorja članka, g. Simiča, bi prosil za mnenje.
Kot laik na davčnem področju ne morem razumeti, kako je mogoče, da obvezen davek ne zmanjšuje davčne osnove.
Moje mnenje je, da so moja davčna osnova prejemki, ki jih dobim na moj račun in od njih plačam dohodnino. Ampak obveznega prispevka ne bom dobil na moj račun in z njim ne morem proto razpolagat. A ni to malo sporno z ustavo?
Če je človek že v letih, čedalje bolj izgublja upanje, da bo doživel boljše čase. Leta 1990 sem si mislil, da sem na konju, saj sem še relativno mlad dočakal demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Vendar nadaljevanje ni bilo takšno kot začetek. Pravzaprav čedalje bolj drsimo nazaj v socializem in zaostajamo praktično za vsemi evropskimi državami, tudi za tistimi, pred katerimi smo bili še pred 30 leti. Žal kje treba povedati, da smo si sedanjo šlamastiko sami izvolili in dokazali, da nismo zreli za samostojno državo.
Neizprosni matematiki gospoda Simiča ni kaj dodati, lahko se samo zgrozimo ob misli na to, kam nas je tranzicijska levica po osamosvojitvi pripeljala. Tu ne gre za ideologijo, za prazne besede levičarskih komentatorjev, med katerimi se bolj pametni tiho zavedajo položaja. Ampak meso je slabo, če se izrazimo staroversko, zato so tiho. Vsi drugi pa nimajo zvočnikov, da bi se jih slišalo po vsej deželi, ki, roko na srce, sploh ni velika. Le dovolj stari moramo biti, da bomo to dočakali, pravi g. Simič. No, verjetno je avtor prispevka hotel reči dovolj mladi, kajti ta čas, ki, upajmo, pride, če ne morda za nas, pa vsaj za naše potomce, se odmika nekam v negotovo prihodnost.