Nekoč bomo dočakali tudi davčno reformo

Monty Phyton, The Life of Brian (posnetek zaslona)

Avtor: | 21. novembra, 2023

Konec leta je vse bliže in prihaja čas letnega obračuna. Nekateri ne bodo imeli težav s tem obračunom, saj niso naredili skoraj nič. Ko samo pomislim, kakšne obljube smo poslušali lani. Napovedanih je bilo veliko reform in največ sem pričakoval od davčne reforme. Žal se ni zgodilo nič, razen odprave dobrih davčnih rešitev prejšnje vlade.

Sedanja ekipa očitno ni bila sposobna v letu in pol pripraviti nobenega dobrega predloga davčne reforme, ki bi za davčne zavezance pomenila olajšanje v poslovanju, za tuje vlagatelje pa poziv, da vlagajo tudi v Slovenijo. Dogaja se ravno nasprotno. Tuji vlagatelji se v glavnem izogibajo Slovenije, nekateri domači davčni zavezanci pa se odločajo za preselitev v tujino. S tem postanejo tuji davčni rezidenti in od njih naša država nima nič.

Namesto da bi se politika odločila in znižala davčno breme, nas vedno bolj obremenjuje z raznimi stranskimi dajatvami. Nekatere imenuje celo solidarnostni davek, potem pa čez nekaj časa ta solidarnostni davek ukinejo. Težko jih je razumeti. V moji dolgoletni praksi se ne spomnim, da bi kdo toliko obljubljal, nato pa obljube spremenil ali jih sploh ne bi uresničil. Sprašujem se, zakaj nekaj obljubljajo, ne da bi prej preverili, kaj je sploh izvedljivo oziroma kaj lahko sploh izvedejo. Davčni zavezanci ne marajo presenečenj. Želijo si stabilno davčno okolje z nizkimi obremenitvami.

Velikokrat mi kdo reče, naj ukrepam in predlagam spremembe. V trenutni situaciji se najprej vprašaš, komu sploh predlagati spremembe, nato se vprašaš, ali je vredno izgubljati čas, saj če oni ne uspejo uresničiti lastnih predlogov, kako bodo potem uresničili predloge drugih.

Gotovo je, da bodo morali naslednje leto pripraviti nov zakon o davčnem postopku, saj je ustavno sodišče oktobra letos odločilo, da sedanji ni v skladu z  ustavo in da mora Državni zbor to neskladje odpraviti v roku enega leta. Gre za velik projekt, do katerega ne bi nikoli prišlo, če bi v Finančni upravi (FURS) uporabljali zdravo kmečko pamet. Ne poznam davčnega zakona v Sloveniji, ki bi določal, da se lahko isti dohodek obdavči dvakrat. Če pa se že lotiš obdavčitve že obdavčenega dohodka, potem moraš v tem primeru vrniti prvotno plačan davek. Vse te možnosti so predvidene z našo davčno zakonodajo. Toda če je želja po dvojni obdavčitvi močnejša od poštene enkratne obdavčitve, se zgodi to, kar se je zgodilo zdaj. Finančna uprava je zavezancu dvakrat odmerila davek od istega dohodka. Davčni zavezanec je šel do konca in na zmagal na Ustavnem sodišču. Če ne bi šel do konca, bi bil zakon o davčnem postopku še zmeraj v skladu z ustavo.

Navedba odgovornih v Finančni upravi, da določba zakona glede dvojne obdavčitve istega dohodka ni bila jasna in da je zaradi tega prišlo do dvojne obdavčitve, je sprenevedanje. Jasno je, in o tem je že odločalo Vrhovno sodišče, da mora Finančna uprava odločati z najvišjo stopnjo gotovosti, to pomeni z najvišjo stopnjo prepričanja, da je njena odločitev pravilna. Tisti trenutek, ko finančni inšpektor izda odločbo in jo podpiše, ne dvomi. Takrat je prepričan, da je njegova odločitev pravilna. Zato ni možno trditi, da nekaj ni bilo jasno, saj če davčni zavezanec ne bi šel do konca in ne bi imeli odločitve Ustavnega sodišča, bi bilo Fursu očitno vse jasno. Če pa Finančni upravi oziroma finančnemu inšpektorju ni bilo jasno oziroma je dvomil, bi lahko brez težav odločil v korist davčnega zavezanca, ki je bil že enkrat obdavčen. Tako je določeno v zakonu o davčnem postopku.

Smo pa te dni doživeli zmago nevoščljivosti oziroma fovšije pri obveznem zdravstvenem prispevku. Ne bom se spuščal v nelogičnost prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz prostovoljnega v obveznega, temveč v prvotno ureditev, da bo ta prispevek zniževal davčno osnovo za dohodnino. Kot veste, imamo v Sloveniji progresivno dohodninsko lestvico in tisti, ki več zaslužijo, plačajo dohodnino po višji stopnji. Na primer: nekateri plačajo dohodnino v letnem povprečju po stopnji 16 odstotkov, drugi pa po stopnji 40 odstotkov. To pomeni, da bi pri prispevku, ki znaša 35 evrov in predstavlja zmanjšanje davčne osnove, tisti, ki plačuje dohodnino po stopnji 16 odstotkov, privarčeval 5,6 evra, tisti, ki plačuje dohodnino po stopnji 40 odstotkov, pa 14 evrov. Zaradi tega je prišlo do razburjanja tistih z nižjo obdavčitvijo in zdaj se je vlada odločila, da ta prispevek ne bo zniževal davčne osnove za dohodnino. Ja, tako je videti, ko nekomu zavidaš, da bi zaradi visoke obdavčitve svojih dohodkov po olajšavi prejel več in na koncu še sam ostaneš brez davčne olajšave. Tudi tukaj se konča zdrava kmečka pamet.

Ne glede na vse nelogičnosti vam predlagam, da v vas prevlada optimizem, saj za dežjem zmeraj posije sonce in za nelogičnimi odločitvami mora enkrat priti do logičnih odločitev. Le dovolj stari moramo biti, da bomo to dočakali.

14 komentarjev

  1. MARJAN NOVAK

    Le dovolj stari moramo biti, da bomo to dočakali, pravi g. Simič. No, verjetno je avtor prispevka hotel reči dovolj mladi.
    Po smrti jugoslovanskega diktatorja je trajalo deset let, da so prišle spremebe, potem ko bo pobralo zadnjega šefa partije ZKS, predidevam, da pridejo spremebe prej, v štirih do petih letih. Sedaj si pa lahko izračunamo koliko šans imamo, da dočakamo luč na koncu tunela.

    • Ivan simič

      Verjetno bi bilo bolje, če bi za razumevanje nspisal dovolj mladi, toda vprašanje je, ali je nekdo, ki je star 65 let mlad, je pa dovolj star, da čez 10 let to dočakal.

  2. ren

    “NEKOČ BOMO DOČAKALI TUDI DAVČNO REFORMO”

    Dokler nam bodo v ozadju nameščali “stranke” in “gibanja” ter njim pripadajoče “predsednike vlad”, ki jih bodo neosveščeni in tumpasti volilci volili, ne bo ne davčnih in drugih reform, pa celo države ne več. Kar se zdaj dogaja, je razumljivo samo še tistim, ki se iz prebivalcev države delajo norca.
    Ta vlada in ta sklic državnega zbora sta čisti podn. Tu bi morali zalaufat že zapori.

  3. Miller

    Za rubriko Grafiti:

    Ko se delavci, upokojenci in podjetja utapljajo v globoki vodi stroškov, se kaviar levičarji borijo za njihovo dobrobit tako, da jim za vrat obešajo davčne mlinske kamne.

    Šivilja je v predvolilni kampanji kokodakala, da se bodo še naprej borili za socialno državo in proti nepravičnemu bogatenju….
    Danes je podpisala nov aneks…

  4. Lojze

    Simić: “Sprašujem se, zakaj nekaj obljubljajo, ne da bi prej preverili, kaj je sploh izvedljivo oziroma kaj lahko sploh izvedejo”. Odgovor je preprost, ker lahko, ker imajo (tako so prepričani) neomejeno oblast in _ omejeno pamet (poslušajte Sajovica).

  5. Nekočbomordabolje

    V tej zblojeni državi, niti dobri stari pregovori ne veljajo več (namreč o sijanju sonca po dežju …).

  6. miro

    Davčne reforme so nevarne. Pribijejo te na križ ali te zabodejo večkrat. Glede na sliko, nekaj zgodovine, podrobnosti Stephen M. Goodson, Zgodovina narodnih bank.

    Ker je denar po naravi neploden, je absurdno, da bi ga razmnoževali, kar je sprevrženost od namena njegove ustanovitve, ki naj bi služil le
    namenu menjave in ne povečanja… Ljudje, ki se imenujejo bankirji, bomo sovražili, saj bogatijo, medtem ko ne delajo ničesar.
    – Aristotel, Politika.

    Davčna reforma Gaj Julija Cezarja:
    1. Državni dolg se je takoj zmanjšal za 25 %.
    2. Nadzor nad kovnico je bil prenesen s patricijev (oderuhov) na
    vlado.
    3. Kot menjalno sredstvo so bili izdani poceni kovinski kovanci.
    4. Določeno je bilo, da se obresti ne smejo zaračunavati po več kot 1 % na mesec.
    5. Odrejeno je bilo, da se obresti ne smejo zaračunavati od obresti in da skupne zaračunane obresti nikoli ne bi smele presegati posojenega kapitala (duplum pravilo).
    6. Odpravljeno je bilo suženjstvo kot sredstvo za poravnavo dolga.
    7. Aristokrati so bili prisiljeni uporabljati svoj kapital in ga ne kopičiti.

    Leta 139 pred našim štetjem je Jude, ki niso bili rimski državljani, izgnal pretor Hispanus zaradi sprevrženosti, vendar so se kmalu vrnili. Leta 19 n. št. senatus consultum cesar Tiberij izgnal 4.000 Judov, ki so bili vpleteni v različne škandale, vendar nobeden od teh izgonov ni bil ustrezno izvršen, zato so bili še naprej prisotni zlasti kot oderuhi ..Antisemitizem v rimskem cesarstvu.

    Posojanje denarja za obresti je bil smrtni greh do papeža Leona X.

    • aLBIN

      Nesmisel.

    • Rokovnjac

      Kot izgleda,je najbolje da spremenis nick v”Nekocnamboslabse”!

      Drugac se pa strinjam s tovjimi prikazi zgodovine,posebno o Judih!!

  7. APMMB2

    Ne glede na vse nelogičnosti vam predlagam, da v vas prevlada optimizem, saj za dežjem zmeraj posije sonce in za nelogičnimi odločitvami mora enkrat priti do logičnih odločitev. Le dovolj stari moramo biti, da bomo to dočakali.
    Že trideset let čakakamo, da bo posijalo sonce. Tu in tam je kakšna razjasnitev, potem pa zaveje veter z Murgelj in nebo zatemnijo temni oblaki in pride dež.

    • brane

      Pusti Murgle – prepozno.
      Ce bi desnaki bili bolj posteni,
      bi Murgle nikoli ne prisle do izraza.

  8. Toni

    Avtorja članka, g. Simiča, bi prosil za mnenje.
    Kot laik na davčnem področju ne morem razumeti, kako je mogoče, da obvezen davek ne zmanjšuje davčne osnove.
    Moje mnenje je, da so moja davčna osnova prejemki, ki jih dobim na moj račun in od njih plačam dohodnino. Ampak obveznega prispevka ne bom dobil na moj račun in z njim ne morem proto razpolagat. A ni to malo sporno z ustavo?

  9. Andrej Muren

    Če je človek že v letih, čedalje bolj izgublja upanje, da bo doživel boljše čase. Leta 1990 sem si mislil, da sem na konju, saj sem še relativno mlad dočakal demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Vendar nadaljevanje ni bilo takšno kot začetek. Pravzaprav čedalje bolj drsimo nazaj v socializem in zaostajamo praktično za vsemi evropskimi državami, tudi za tistimi, pred katerimi smo bili še pred 30 leti. Žal kje treba povedati, da smo si sedanjo šlamastiko sami izvolili in dokazali, da nismo zreli za samostojno državo.

  10. uroš gabrijelčič

    Neizprosni matematiki gospoda Simiča ni kaj dodati, lahko se samo zgrozimo ob misli na to, kam nas je tranzicijska levica po osamosvojitvi pripeljala. Tu ne gre za ideologijo, za prazne besede levičarskih komentatorjev, med katerimi se bolj pametni tiho zavedajo položaja. Ampak meso je slabo, če se izrazimo staroversko, zato so tiho. Vsi drugi pa nimajo zvočnikov, da bi se jih slišalo po vsej deželi, ki, roko na srce, sploh ni velika. Le dovolj stari moramo biti, da bomo to dočakali, pravi g. Simič. No, verjetno je avtor prispevka hotel reči dovolj mladi, kajti ta čas, ki, upajmo, pride, če ne morda za nas, pa vsaj za naše potomce, se odmika nekam v negotovo prihodnost.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Ali bo Slovenija leta 2030 še članica zveze NATO?

Ali bo Slovenija leta 2030 še članica zveze NATO?

Naivnosti je konec. Američani so Evropejcem jasno povedali, da niso sposobni niti upravičeni do pogajanj o koncu vojne v Ukrajini. Ne bo pomagalo nobeno jamranje ali pritoževanje o kavbojskem obnašanju “strička Sama”. Victoria Nuland se je vrnila na steroidih, njen zgodovinski vzklik Fuck EU! je danes inkorporiran v zunanjo politiko Združenih držav. Naslednja štiri leta bomo morali požirati sranje, ki so nam ga pripravili evropski politiki. Predvsem nemški, ki nosijo glavno krivdo za Putinovo osvajalno vojno v Ukrajini. Naslednja štiri leta bodo peklenska tudi za države, ki so doslej kršile zaveze glede 2 odstotkov BDP za obrambo, med njimi izstopata Slovenija in Španija. Tega goljufanja nam Trumpova administracija ne bo več dovoljevala. Treba se bo odločiti: ali ostanemo v Natu, ali gremo na svoje. Ampak za nevtralnost po švicarskem ali avstrijskem vzoru je naša “balkanska Švica” preveč revna …

Slovenski kulturni praznik 2025: France v gatah in Asta v negližeju

Slovenski kulturni praznik 2025: France v gatah in Asta v negližeju

Če je Prešeren ne samo pesnik nedosežnega ideala, ampak tudi človek iz krvi in mesa, potem očitno lahko leta Gospodovega 2025 na plakatu paradira v gatah in majici. Toda spodobilo bi se, ženske kvote, enakost spolov pa to, da bi dobili tudi plakat s štirimi podobami tovarišice ministrice Aste. Recimo: Asta v negližeju, Asta v plaščku, vrednem kakšne minimalne plače in še nekaj evrov, Asta v oblekici, vredni pol minimalne plače in na koncu Asta v partizanski uniformi. Plakata bi se tako lepo dopolnjevala, mi nevedni zarukanci, ki nimamo pojma, kaj je revolucionarna umetnost, pa bi dobili prvo lekcijo v razumevanju te umetnosti. Zatorej: Bog živi slovensko kulturo! In živele Čebine, da so nam dale tak briljantni um, kot ga poseduje kulturna ministrica! Pa srečno pot vsem tistim, ki se bodo na praznični dan kulturno odpeljali v Italijo nakupovat cenejše živilske in druge izdelke.

Janšisti bodo tovarišici postavili spomenik

Janšisti bodo tovarišici postavili spomenik

Za Golobovo vlado je sprejem novega medijskega zakona ne glede na vse zadržke nujen, saj je bila to ena izmed njihovih predvolilnih obljub: poleg depolitizacije in preganjanja janšistov so Svobodnjaki (pa tudi Levica) zagotavljali, da bodo poskrbeli za takšen zakon, ki bo onemogočil zlorabe medijev v bodoče. No, če jim slučajno uspe skozi proceduro spraviti novi Zakon o medijih, potem si predstavljajte šok na obrazih ključnih aktivistov politike, ki trenutno obvladuje Ministrstvo za kulturo, če se na oblast slučajno vrne nasprotna stran. Janšisti. Pomislite, kako vesel bo Janša takšnega zakona, ki mu ga je pripravila Levica …

Sovražni govor Simona Gregorčiča

Sovražni govor Simona Gregorčiča

Kako to, da Simona Gregorčiča, nesramnega pesnika, že nismo vrgli iz šolskih čitank, ga prepovedali, deci zabranili, da se ga uči na pamet (kot smo se Soči učili še v petdesetih in šestdesetih). Pa Gregorčičevo ulico, kjerkoli že je, v Ljubljani je na njej, o groza vseh groz!, celo sedež vlade in prvega ministra, pa en del predsedniške palače tudi meji na to ulico, bi preimenovali v Ulico borcev proti sovražnemu govoru, odstranili bi njegove spomenike in tako naprej.

Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Vojna z zdravniki, o kateri nas je obvestil že nekdanji minister za zdravje Bešič, se z nezmanjšano močjo nadaljuje že več kot eno leto. Zapirajo nas v še bolj tog birokratski sistem, iz katerega nam ne pustijo v svojem zasebnem času delati niti tam, kjer bi si želeli. Takorekoč zaprli so nas v poslovni zapor in nam nadzirajo prosti čas. Temu se reče svoboda po Robertu Golobu. Odvzeli so nam svobodo odločanja o tem, kje bomo lahko delali po 22 letih izobraževanja in še dodatnih štirih letih specializacije. Ker so tako inovativni, naj jih spomnim, da so nekoč zdravnike v socialističnem zdravstvu premeščali z odločbami. Morda pa nas to še čaka?

Kakšno (novo) stranko v resnici potrebuje Slovenija

Kakšno (novo) stranko v resnici potrebuje Slovenija

Prepričanje, da je (slovenska) politika umazana, nevredna poštenega dela, je pripeljalo tudi do tega, da najbolj propulzivni in uspešni posamezniki, ki bi lahko naredili sijajno politično kariero, nočejo niti slišati o tem, da bi vstopili v politiko. Če temu prištejemo negativno selekcijo, s katero se srečujemo v zadnjih tridesetih letih vsaj tako akutno kot v času socializma, potem je jasno, da smo si skopali globoko jamo, iz katere ne bo enostavno zlesti. Vprašanje, če sploh kdaj.

WAR-nost

WAR-nost

Nekaj je očitno – varnost ni več samoumevna. Tudi ni več tema, kjer bi lahko posamezne stranke zganjale politično demagogijo o lepotah nevtralnosti. Še na študiju ekonomije bi bilo smiselno tisto znano dilemo o maslu ali topovih zamenjati s čim bolj realističnim, kajti prav lahko se zgodi, da brez topov ne bo niti kruha, kaj šele masla na njem. “Da bi preprečili vojno, se moramo nanjo pripraviti.” To je bistvo: doktrina odvračanja. Če se želimo izogniti vojni, je treba investirati v varnost. Smo priča paradoksu; razvoj Zahoda je prinesel dolgo obdobje miru, kjer so države počasi začele pozabljati, da so se vsi mejniki v zgodovini sveta zgodili preko vojn. Upadati je začela ambicija pri ohranjanju vojaške (pre)moči Zahoda. Zaradi zanemarjanja varnosti demokratičnega sveta (z izjemo ZDA) so nedemokratične velesile spoznale, da Zahod postaja ranljiv. Zato so začeli spodjedati svetovni red in mir.

Staro reklo, da revolucija na koncu požre svoje otroke, še vedno velja

Staro reklo, da revolucija na koncu požre svoje otroke, še vedno velja

S predlagano novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti ministrica omogoča, da bodo najboljši kadri odšli v zasebni sektor, ki praviloma dela manj zahtevne posege. Tja bi lahko brez problema hodili mlajši zdravniki. Namesto tega pa ministrica motivira najboljše zdravnike, da bi odhajali iz javnega zdravstva v zasebno in tam delali praviloma manj zahtevne storitve za veliko boljše plačilo. Ta popolnoma zgrešen ukrep je jasen tudi tistim, ki nimajo visoke izobrazbe, le ministrici, ki ima doktorat znanosti, to ni jasno. Ali bosta ostala razvoj in znanje v javnem sektorju, ali pa boste tudi njiju prisilili, da se preselita v zasebni sektor?