Davčni svetovalci ves čas trdimo, da so obdavčitve prodaj lastnih poslovnih deležev, ki so bile izvedene v letu 2022, nezakonite, saj leta 2022 te prodaje niso bile predmet obdavčitve, ker je bila črtana 6. točka četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini. O tem sem že pisal (vir in vir). Ker sem želel izvedeti, kaj o tem misli umetna inteligenca, sem ChatGTP zastavil naslednje vprašanje:
“Po katerem členu finančna uprava obdavči prodajo lastnih poslovnih deležev v letu 2022?”
Odgovor ChatGTP je glasil:
“To je kompleksno vprašanje, ker se je v letih okoli 2022 zgodilo več sprememb zakonodaje in pravne prakse. Na kratko: FURS pogosto uveljavlja, da se prodaja lastnih poslovnih deležev lahko obravnava kot prikrito izplačilo dobička in je tako obdavčena kot dohodek podobne narave (torej kot dividenda). To stališče pa temelji na 4. odstavku 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Vendar Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 61/2021 določilo, da prodaja lastnih poslovnih deležev ni nujno transakcija, ki bi sodila pod 4. odstavek 74. člena ZDavP-2.
Pomembno pa je, da je bila s spremembo Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), sprejeto marca 2022 (objavljeno v Uradnem listu, št. 39/2022), črtana 6. točka 4. odstavka 90. člena ZDoh-2, po kateri so bile obdavčene tudi “izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve … v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe”.
Posledično obstaja stališče, da za leto 2022 ta črtana določba pomeni, da prodaja lastnih poslovnih deležev ne more biti obdavčena pod to določbo zakona. Torej, če to vprašanje razumem pravilno — po katerem členu bi FURS obdavčil prodajo lastnih poslovnih deležev v letu 2022 —, bi primarno šlo za 4. odstavek 74. člena ZDavP-2, če se obravnava kot prikrito izplačilo dobička. Vendar pa je pravno vprašanje, ali je ta obdavčitev z zakonom sploh bila mogoča v letu 2022 zaradi omenjene spremembe 90. člena ZDoh-2.”
Nato sem še enkrat zastavil isto vprašanje:
“Po katerem členu Finančna uprava obdavči prodajo lastnih poslovnih deležev v letu 2022?”
Odgovor ChatGTP je glasil:
“To je kompleksno vprašanje, ker se je v letih okoli 2022 zgodilo več sprememb zakonodaje in pravne prakse. Na kratko: FURS pogosto uveljavlja, da se prodaja lastnih poslovnih deležev lahko obravnava kot prikrito izplačilo dobička in je tako obdavčena kot dohodek podobne narave (torej kot dividenda). To stališče pa temelji na 4. odstavku 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Vendar Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 61/2021 določilo, da prodaja lastnih poslovnih deležev ni nujno transakcija, ki bi sodila pod 4. odstavek 74. člena ZDavP-2.
Pomembno pa je, da je bila s spremembo Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), sprejeto marca 2022 (objavljeno v Uradnem listu, št. 39/2022), črtana 6. točka 4. odstavka 90. člena ZDoh-2, po kateri so bile obdavčene tudi “izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve … v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe”.
Posledično obstaja stališče, da za leto 2022 ta črtana določba pomeni, da prodaja lastnih poslovnih deležev ne more biti obdavčena pod to določbo zakona. Torej, če to vprašanje razumem pravilno — po katerem členu bi FURS obdavčil prodajo lastnih poslovnih deležev v letu 2022 —, bi primarno šlo za 4. odstavek 74. člena ZDavP-2, če se obravnava kot prikrito izplačilo dobička. Vendar pa je pravno vprašanje, ali je ta obdavčitev z zakonom sploh bila mogoča v letu 2022 zaradi omenjene spremembe 90. člena ZDoh-2.”
Torej kot vidimo, zakonske podlage, po kateri bi bile te prodaje obdavčene kot prikrito izplačilo dobička, ni. In zato davčni organ ne bi smel te prodaje obdavčiti kot prikrito izplačilo dobička. Vam pa prepuščam odločitev, komu boste verjeli.
Tole je pa branje kot nalašč za obsedene levičarje in rusofile, ki še vedno verjamejo, da sta komunizem in socializem tisti pravi ideologiji za lenuhe. Tukaj je dokaz.
Citiram izsek iz članka…
“(Vodstvo Pošte Slovenije z odpovedjo grozi upornemu poštarju in sindikalnemu predstavniku –
Vodstvo Pošte Slovenije grozi poštarju, ki je predobro opravljal svoje delo, z odpovedjo. Očitajo mu, da je proti pravilom raznesel vso pošto, saj je s tem kršil nov sistem raznašanja pošte, upornemu poštarju pa so zaradi kršitve sistema že vročili opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Z odpovedjo pa sedaj grozijo tudi sindikalnemu zaupniku poštarjev, ker se mu je postavil v bran.
Zgodba se je začela z uvedbo novega sistema raznašanja pošte. Ta sistem naj bi od poštarja zahteval, da ne raznosi vse prispele pošte še isti dan in da pusti neprednostno pošto na sedežu pošte in jo raznese šele naslednji dan. Koprski poštar se je temu uprl, zaradi česar mu sedaj grozijo z odpovedjo delovnega razmerja.
Danes ob 14. uri poštni sindikalisti organizirajo novinarsko konferenco pred glavno koprsko pošto na naslovu Kolodvorska 9, kjer bodo podrobneje spregovorili o trenutnem dogajanju na Pošti Slovenije. Sporočajo, da njihovo sporočilo ostaja isto, kot vedno – “Ne bomo pokleknili!” – Ž. K.)”
***
Razumete sedaj zakaj se naše ultra-leve vlade ne smejo pretegniti na/pri delu?! Zato, ker bi to slabo vplivalo na delavski razred. Ta poštar je živ dokaz kako se dela v levičarsko-ideološki Sloveniji. Polovico pošte bi moral raznesti prvi dan, naslednji dan pa še drugo polovico. Ker je vso pošto raznosil v enem dnevu mu sedaj grozi izstop iz službe, enako sindikatu, ki ga je podprl.
Ja, ekstremna Levica nam je tako močno zavozila državo in družbo V Sloveniji, da bomo potrebovali še nekaj desnih vlad, da to popravijo, a ne se bati: Levičarskih kibicev ne bo zmanjkalo! So čipirani na lenobo in laž!! Lep dan.
Ne vem kako, da se nihče ne ukvarja z Vzajemno – PRIVATNO zavarovalnico, v kateri ima največji delež DRŽAVA 15 %.
A je to NORMALNO??
@halomalo
Ne niste normalni
Bolj verjamem UI. In ko nas bo UI nekega dne zbrisala z obličja Zemlje, si bomo ljudje za to čisto sami krivi.
Do takrat pa uživajte, nekateri pa še kar plešite od veselja, ker imamo tako vlado.
UI dela po ukazih, ki mu jih je napisal človek v programu.
Na človekovo zahtevo, “najde in pove ali pa nariše” ter prevede v sekundi samo tisto, kar je napisal človek in dal vsem na ogled na splet.
@tl
Zemlje, si bomo ljudje za to čisto sami krivi.
———–
Važn da se ve kdo je kriv. Za ostalo bo že kako.
Mogoče bi se veljalo zgledovati po Albaniji redko duhovitega premiera Rame,
ki je na mesto ministrice v svojo menda proti-korupcijsko vlado
postavil kar ideološko, politično in telesno ne-opredeljeno ter ne-opredeljivo
in brez-telesno – “umetno inteligenco”.
Politični, populistični, znanstveno podprti in vsestransko odprti eksperiment,
ali nova populistično brezsramna laži-znanstvena manipulacija,
s katero si skuša vladajoča “elita” kupovati in podaljševati čas vladanja,
čas nenadzorovanega in samovoljnega razpolaganja s tujimi prihodki in tujimi človeškimi usodami?
…ja, v prvem dejanju, v drugem pa se jim je vse sesulo !
Da ima nekdo v kapitalizmu več kot drugi je samo posledica tega da se nekomu vzame so seveda le intelektualno omejene sanje levičarske ideologije.
Amerika, domovina izumov je prisilila ljudi v to, da so izumljali nove, boljše stvari od prejšnjih. S tem so verjetno bolje zaslužili in si materialno olajšali življenje kar je cilj vsakega posameznika. Hkrati z novimi izdelki ali boljšimi storitvami povečali storilnost in masovno proizvodnjo, ki je posledično zasula trg z izdelki in jim s tem znižala ceno. Od tega so imeli seveda korist tudi tisti, ki niso bili bogati. Tako so prišli do boljšega standarda tudi reveži. Primer: Ko tržišče zasuje neko okolje z avtomobili se hkrati na odpadu znajde masa “odsluženih” avtomobilov, s katerimi se nato tisti brez denarja še leta in leta enako dobro, enako število kilometrov vozijo naokoli kot bogataši. Kdor te logike kapitalističnega sveta ne dojame je duševni maloposestnik.
…najbolj verjamem spoštovanemu gospodu Ivanu Simiču. Je načelen, spozna se na svoj poklic in razume funkcioniranje države kot take. …menda, umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila naravne neumnosti, še posebej ne v obliki muh enodnevnic, oziroma politikov za en mandat, oziroma izbrancev biciklističnih cepcev, oziroma, kdo se je na zadnjem “biciklističnem kongresu” pojavil kot akter? A se ni prišel poklonit kot direktor cirkusa takoj po cirkuški predstavi??? Tako imenovani virtualni Twito, ki bi nedvomno postal, če bi Juga še obstajala.
@jaz
najbolj verjamem spoštovanemu gospodu Ivanu Simiču. Je načelen, spozna se na svoj poklic in razume funkcioniranje države kot take.
———
Dam si ga pel. Na vrt si ga postav.
AI ima prav, ko pravi, da ima Finančna uprava prav, dokler nam PM ne pove, kaj je prav in kaj ne!
RICHAR WOLF, ameriški profesor ekonomije:
Dame in gospodje, to, čemur smo priča danes, ni zgolj vojna. Je kolaps iluzije. Iluzije, da bi zahodna dominacija, gospodarske sankcije in vojaška zavezništva lahko za vedno spremenila meje moči. Medtem ko Rusija sproža svojo največjo ofenzivo doslej, svet ne gleda bojišča. Opazuje počasi in boleče razpadanje zahodne strategije, zlom obljube, ki je ni bilo mogoče izpolniti.
Leta so nam govorili, da Ukrajina stoji kot frontna črta demokracije, da bo podpora Nata zagotovila njeno preživetje in da bodo sankcije prisilile Rusijo k podreditvi. Toda dejstva na terenu kričijo drugačno zgodbo. Zgodbo o strateškem neuspehu, gospodarski izčrpanosti in naraščajočem občutku, da se ravnovesje globalne moči nagiba – morda trajno – stran od Zahoda.
Razpad zahodne strategije
Zahodna strategija do Rusije in Ukrajine se seseda pod lastnimi protislovji. Protislovji, ki niso rojena iz napačnega izračuna, temveč iz oholosti (hubris). Leta so zahodni oblikovalci politike verjeli, da lahko ekonomsko realnost prilagodijo svoji volji, da lahko sankcije, izolacija in nadzor finančnih sistemov zlomijo državo, ki je tako obsežna in bogata z viri, kot je Rusija.
Vendar smo leta pozneje tu, in te iste politike so se spektakularno izjalovile. Zahod je razdeljen, izčrpan in vse bolj razočaran. Medtem je Rusija, proti vsem pričakovanjem, našla novo moč v nasprotovanju. Zadnja ruska ofenziva ni zgolj vojaška eskalacija. Je sodba, poračun za desetletja pretiranih ambicij sil, ki so dominacijo zamenjale za strategijo.
Natov narativ je bil od začetka preprost: zajeziti Rusijo, podpreti Ukrajino in ohraniti zahodno enotnost. Toda zgodovina ima način, kako poniža poenostavljene strategije. Ko so se sankcije širile in je orožje pritekalo, so se zahodna gospodarstva začela dušiti pod lastnim moralnim teatrom.
Evropske cene energije so poskočile, tovarne so se zapirale, državljani od Berlina do Londona pa so čutili ostrino vojne, za katero so jim rekli, da se bo bila daleč od doma. Ironija je osupljiva: prav sankcije, namenjene Moskvi, so na koncu ohromile Evropo.
Cena narativa in padec vpliva
Rusija se je obrnila na vzhod, našla nove trge in zgradila nova zavezništva. Zahod se je medtem ujel v ekonomsko samo-sankcioniranje, iz katerega ne more pobegniti, ne da bi priznal poraz. In kaj nam to pove o naravi zahodne moči danes? Pove nam, da je ta manj zgrajena na odpornosti in bolj na nadzoru narative.
Zahodni voditelji so obvladali umetnost retorike, preoblikovanja vsakega neuspeha v moralno križarsko vojno. Toda nobena količina moraliziranja ne more napolniti praznega rezervoarja za gorivo ali stabilizirati valuto, ki propada. Javnost, ki je bila nekoč prepričana o pravičnosti te posredne vojne, zdaj postavlja težka vprašanja:
Kako dolgo bo to trajalo?
Kdo ima od tega resnično korist?
In zakaj so tisti, ki plačujejo račune – delavski razred v Evropi in Ameriki – tisti, s katerimi se najmanj posvetuje o njenem nadaljevanju?
To so vprašanja, na katera nobena vlada noče odgovoriti, saj bi odgovori razkrili neprijetno resnico: to, da nikoli ni šlo za demokracijo ali svobodo. Šlo je za trge, nadzor in moč.
Razpoke v enotnosti in prihodnja nevarnost
Ta trenutek je tako eksploziven in nevaren zaradi spoznanja, da zahodna enotnost nikoli ni bila tako močna, kot je izgledalo. Pod govori in priložnostnimi fotografijami so se države, kot so Francija, Nemčija in Italija, trudile uskladiti zvestobo Natu z zahtevami lastnih gospodarstev.
Razpoke so vidne: Evropske industrije izgubljajo konkurenčnost zaradi visokih cen energije. V številnih prestolnicah so izbruhnili protesti. Vlade pa se tiho sprašujejo, ali je neskončna podpora Ukrajini vzdržna.
Za zaprtimi vrati zahodni voditelji vedo, česar ne morejo javno priznati: Strategija propada in cena ohranjanja obraza postaja neznosna. Medtem se Združene države, samooklicani vodja te koalicije, spopadajo s krizami doma.
Več v : Global Front Report
Ricahrd Wolff, ameriški prof. ekonomije:
Seveda, tukaj je prevod preostalega dela vašega besedila:
V. Razmajan mit o ameriški moči
Inflacija, delavski nemiri in naraščajoča politična polarizacija. Kljub temu ZDA še naprej vlagajo milijarde v konflikt, ki ne vzbuja več zaupanja, temveč le utrujenost. Ideja, da bi ZDA lahko vodile ekonomsko vojno proti Rusiji in hkrati ohranjale domačo stabilnost, je bila vedno fantazija.
Medtem ko se ameriški delavci soočajo z naraščajočimi življenjskimi stroški, sindikati zahtevajo poštene plače in dolg se kopiči kot še nikoli, se mit o neskončni ameriški moči začenja krhati. Vojna, ki naj bi pokazala zahodno superiornost, je namesto tega razkrila njegovo krhkost.
In tukaj je najbolj razkrivajoči del: molk zahodnih medijev o lastnih neuspehih. Ko se narativ ne ujema, je pokopan pod evfemizmi, kot sta “strateška rekalibracija” ali “dolgoročna zaveza”. Toda svet spregleduje to sprenevedanje. Globalno občinstvo, zlasti v Aziji in Afriki, razume, da je ta konflikt razkril zahodno odvisnost od iluzije.
Iluzija, da je ekonomsko prisila enaka moralni avtoriteti. Ruska vzdržljivost je to iluzijo razbila. Izkazalo se je, da imperij sankcij ne more premagati naroda, ki nadzoruje lastne vire, vzdržuje lastno proizvodnjo in se ne boji več izključitve z zahodnih trgov.
Zanke zgodovine so ostre in neizprosne. Zahod je verjel, da lahko zadrži Rusijo, a s tem je razkril lastno ekonomsko ranljivost. Verjel je, da lahko izolira Moskvo, a namesto tega je izoliral sebe od hitro spreminjajočega se sveta. Vsak udar, ki ga Rusija danes sproži, ni usmerjen le proti tankom in jarkom, temveč tudi proti aroganci tistih, ki so verjeli, da lahko ekonomsko bojevanje nadomesti diplomacijo.
Priča nismo samo neuspehu strategije. Je razpadanje imperija, zgrajenega na iluziji nepremagljivosti. Vprašanje zdaj ni, ali lahko Zahod zmaga v tem spopadu, ampak ali lahko sploh preživi njegove posledice.
VI. Razpadanje iluzije o ukrajinski zmagi
Iluzija, da bi se Ukrajina lahko za nedoločen čas upirala polni vojaški in gospodarski moči Rusije, je bila vedno nevarna fantazija – ustvarjena s strani zahodnih think tankov, razširjena s strani korporativnih medijev in prodana javnosti kot moralna križarska vojna. Danes se ta iluzija razblinja.
Nova ruska ofenziva je razbila še tisto malo, kar je ostalo od Kijevove strateške samozavesti. Cele obrambne linije so se sesule pod težo natančnih udarov in neusmiljenega artilerijskega obstreljevanja. Mesta, nekoč opevana kot simboli ukrajinske odpornosti, so zdaj tiho evakuirana, medtem ko se Natovi uradniki trudijo preurediti svoje izjave.
Realnost, ki jo mnogi nočejo priznati, je zdaj nedvomna: Ukrajini zmanjkuje mož, zmanjkuje ji streliva in zmanjkuje ji časa.
Zahodna vojaška pomoč, nekoč opisana kot neomejena, zdaj priteka le v majhnem delu obljubljenega. Arsenali Evrope so prazni, njihova gospodarstva preobremenjena, njihova politična volja pa se krha. Tudi Washington se znajde razpet med financiranjem tujih vojn in soočanjem z naraščajočim valom domačega nezadovoljstva.
Zavezniki Kijeva lahko še naprej pošiljajo orožje. Toda ne morejo zagotoviti človeške moči, morale ali iluzije zmage.
VII. Tragedija posredne vojne
In tu se tragedija poglablja. Ukrajina, nekoč videna kot pogumna braniteljica demokracije, je postala oder za posredno vojno, v kateri ne more zmagati. Njeni ljudje, ujeti med velesilami, plačujejo končno ceno za ambicije drugih.
Zahodni narativ je Ukrajino prikazoval kot prihodnjo članico uspešne evropske družine. Toda kakšna družina dovoli, da njen član gori zaradi njenega političnega teatra? Kakšno zavezništvo pošlje narod na frontne črte, medtem ko mu odklanja edino stvar, ki bi lahko spremenila njegovo usodo: neposredno intervencijo?
Zahod je Ukrajini obljubil vse, razen tistega, kar je resnično potrebovala: pošteno pot do miru.
Medtem se je Rusija prilagodila, se naučila in se utrdila. Vsaka neuspela ofenziva Kijeva, vsaka zahodna raketa, prestrežena s strani ruske zračne obrambe, je le poglobila odločnost Moskve. Ruska poveljniška struktura, nekoč kritizirana zaradi togosti, se je razvila v dinamičen stroj, sposoben strateške potrpežljivosti in odločnega ukrepanja.
Ta zadnja ofenziva ni nepremišljena poteza. Je preračunana akcija, zasnovana za izsilitev popolnega kolapsa Kijeva, tako vojaško kot psihološko. Ruske sile ne napredujejo samo, da bi zavzele ozemlje, ampak da bi razstavile samo iluzijo zahodne superiornosti, ki je poganjala to vojno.
Razpoloženje v Kijevu se je dramatično spremenilo. Poročila o notranjih delitvah, padajoči morali in obupanih prošnjah za več pomoči so začela curljati skozi razpoke v medijskem narativu. Tudi v ukrajinskem vodstvu glasovi, nekoč polni kljubovanja, zdaj šepetajo o pogajanjih, o boleči potrebi po soočenju z neizogibnim. Molk v teh hodnikih moči je glasnejši od vsakega govora. Je molk spoznanja.
@insajder – zopet zavajaš na veliko. Edino kar je res je to, da zahodni politiki delajo podobne napake kot vzhodni politiki, to pa ne pomeni, da bo zahod propadel. Dokaz. Citiram del tega članka…
“(Švica ostaja vodilna inovacijska sila, Kitajska prehitela Nemčijo
Švica je tudi letos na vrhu globalne lestvice inovacij, ki jo pripravlja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). Globalni inovacijski indeks 2025, ki zajema 139 gospodarstev, Švico uvršča na prvo mesto že od leta 2011, sledita pa ji Švedska in ZDA. V prvo deseterico sodijo še Južna Koreja, Singapur, Združeno kraljestvo, Finska, Nizozemska in Danska, posebno pozornost pa je pritegnila Kitajska, ki se je prvič povzpela na deseto mesto ter iz nje izrinila Nemčijo.
V zahodni Evropi so Francija, Irska, Italija, Španija in Portugalska zasedle mesta med 13. in 31. Mestom. Slovenija je v 2025 uvrščena na 35. mesto, medtem ko sta se Poljska in Hrvaška uvrstili okoli 40. mesta. Poročilo poudarja, da so se kot rastoče inovacijske sile pokazale tudi države z nižjim povprečnim dohodkom, kot so Indija, Turčija, Vietnam, Senegal in Ruanda.
Avtorji indeksa opozarjajo na spremembo globalnega trenda: po desetletju močnega širjenja raziskovalnih in razvojnih vlaganj ter tveganega kapitala se je rast upočasnila. Rast raziskav in razvoja je padla na najpočasnejši tempo po globalni finančni krizi, ob tem se globalni posli tveganega kapitala še niso opomogli po močnem padcu v letu 2023.
Kljub temu podatki kažejo, da inovacijska dejavnost ne pojenja. Kitajska je denimo prispevala četrtino vseh mednarodnih patentnih prijav, medtem ko sta Nemčija in ZDA zabeležili upad. Tehnološki napredek ostaja izrazit na področjih, kot so zeleno računalništvo, električna vozila, 5G in robotika, pa tudi pri padcu cen baterij ter sekvenciranju genoma, kar odpira nove poti za personalizirano medicino. Hkrati pa so se dovoljenja za nova zdravila zmanjšala za skoraj petino, kar odraža kompleksnost farmacevtskih inovacij.
Poročilo zaključuje, da se sprejemanje tehnologije širi po vsem svetu, vendar nobena posamezna metrika ni dosegla dolgoročnega trenda rasti. To po oceni WIPO nakazuje, da se globalni zagon inovacij upočasnjuje, četudi njihov transformativni potencial ostaja nesporen. – Monitor)”
***
Bolj kot z Rusijo imajo zahodne države večje probleme z notranjim sovražnikom in ne zunanjim. Notranji sovražnik pa so levičarske ideje kako sesuti kapitalizem v vseh možnih oblikah – od študentov na univerzah do več-spolnih manifestacij lezbijk, gejev in ostalih pod-spolov. Sedaj je na pohodu še verska ideologija islama, ki ji pride prav boj med Izraelom na eni strani in terorističnimi organizacijami na drugi strani. Jih je že toliko, da jih je neumno naštevati. Z levičarsko ideologijo lahko najlažje sesuješ demokracijo. Zakaj? Zato, ker se vsaj doslej katerakoli demokracija ni posluževala enakih metod kot katerakoli diktatura. Tudi to se sedaj spreminja. Primer Kitajske.
Partijska elita kitajske se lahko poigrava s svojo ideološko diktaturo, ker ima na drugi strani tržno gospodarstvo, ki nima časa vpeljevati razne ideološke izume levičarjev v svoja podjetja. Zato je tudi Kitajska sedaj dobila svoje milijonarje in milijarderje – in to predvsem s pomočjo lastnih inovacij in cenene delovne sile.
Epilog. Tako zahod kot vzhod bosta nadaljevala s produkcijo novih napak na eni in drugi strani, ker sta to povsem nasprotna sistemska modela in kot takšna sta gorivo za razne ekstreme na eni in drugi strani. Primer Rusije.
Gorbačov je hotel, da postane Rusija drugačna, da se otrese svoje politične ideološke diktature in vemo kako se je končal njegov poskus spremeniti Rusijo, kajne? Lep dan.
Je to odziv na zapis g.Simiča ali vsiljena anarho levičarska propaganda?!
Prilepil bom urednikov komentar, ki pove vse in je pod naslovom “izjava dneva”, v kateri nastopa PV.
“Predsednik vlade Robert Golob je voditelju Urošu Slaku in slovenski javnosti končno jasno razložil, da je resnica in realnost samo to, kar pove on.
Vsi podatki strokovnjakov različnih področij, institucij, od Statističnega urada, Fiskalnega sveta, Ekonomske fakultete, Gospodarske zbornice, Kluba sovenskih podjetnikov… so napačne in brezpredmetne.”
——
Na enak način delujejo tudi njegovi podrejeni.
ps: ob nastopu taubijeve vlade, je postal aktualen slogan iz bivše Yuge: NNNP.
FURS je drzava. In ce drzava ne spostuje t.j. uporablja lastnih zakonov, potem to po definiciji ni pravna drzava.
Že dolgo vemo, da Slovenija ni pravna država> Pod vladavino levakov to niti ne more biti.
Malce za šalo in bolj zares. Citiral bom ta izsek, ki na najbolj razumljiv jezik pove tole kruto resnico o kapitalizmu, citiram…
Open AI je pred desetimi leti začel kot majhen, neprofitni laboratorij za raziskave umetne inteligence. Njegove najpopularnejše izdelke Chat GPT v različnih inačicah uporablja že več kot 700 milijonov uporabnikov. Kljub temu marsikdo svari, da so zneski, ki se vlagajo v umetno inteligenco, pretirano in da vse skupaj postaja čedalje podrobneje borznemu balonu. Sam Altman, direktor Open AI, odgovarja, da je za podjetjem uspešno desetletje, ki mu bo sledilo še mnogo desetletij, v tem času pa je seveda pričakovati tudi konjunkture in krize. Nekateri bodo vlagali preveč in izgubili, drugi bodo vlagali premalo in zamudili donose.
Open AI za zdaj še ohranja nenavadno strukturo, čeprav jo želijo spremeniti. Profitni del je v lasti neprofitne fundacije. – slo-tech)”
P. S. Tukaj imate odgovor zakaj je kapitalizem raj in pekel hkrati. Obogatiš lahko le tako, da mora nekdo izgubiti in obratno. Lep dan.
Kar pa se tiče umetne inteligence je ta v tem trenutku postavljena zgolj v narekovaje. Pravo AI bomo dobili šele takrat ko si bo sama sestavljala svoje algoritme. Kako daleč bo napredovala, mnogi seveda v to dvomijo, ker verjamejo, da ima zgolj človek pravico imeti površinsko in globinsko zavest/pod-zavest itn.
Primer. Pomislite kakšno je bilo prvo leseno letalo, ki je poletelo 15 sekund in jih primerjajte s sedanjimi super hitrimi letali, ki bodo kmalu povsem nevidna itn.
G. Simiču dam seveda prav, da je danes človeška pamet še vedno daleč pred umetno pametjo, a AI jo bo nekoč zagotovo imela. lep dan.