V tem kontekstu konflikt presega klasični vojaški spopad med dvema državama; predstavlja preizkus globalnega ravnovesja moči.
Vojna med Rusijo in Ukrajino je delovala kot katalizator preobrazbe mednarodnega reda, pospešila procese, ki so postali vidni po finančni krizi leta 2008, in še bolj izrazito po priključitvi Krima leta 2014. Če je konec hladne vojne napovedal obdobje ameriške unipolarne prevlade, je obsežna invazija na Ukrajino februarja 2022 pokazala, da ta konfiguracija ne odraža več sodobnih realnosti.
Kljub temu ostaja enotnost Zahoda pod velikim pritiskom. Ekonomski stroški sankcij, utrujenost javnega mnenja in volilna dinamika v demokratičnih državah lahko srednjeročno in dolgoročno zmanjšajo podporo Ukrajini.
- Slabitvi zahodne prevlade: čeprav se je transatlantska enotnost okrepila, je sposobnost Zahoda, da univerzalno uvede pravila in sankcije, vse bolj izpodbijana.
- Vzponu alternativnih blokov: širitev BRICS, dinamika Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) ter strateško zbliževanje Rusije in Kitajske so znaki nastajajočega multipolarnega reda.
- Razdrobljenosti svetovnega gospodarstva: delno ločevanje energetskih in tehnoloških trgov od Zahoda ter preusmeritev Rusije proti Aziji potrjujejo trend regionalnih gospodarskih sfer.
Multipolarnost, ki se oblikuje, ni stabilna ali predvidljiva; gre za »fluidno multipolarnost«, zaznamovano z ad hoc zavezništvi, ekonomskim pragmatizmom in intenzivno konkurenco za vire ter tehnologijo. Takšna fluidnost povečuje strateško negotovost, saj so pravila globalne igre vse bolj nejasna in sporna.
Vidni izid konflikta je bila širitev BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika) z vstopom novih članic v letih 2023–2024, vključno s Saudovo Arabijo, Iranom, Združenimi arabskimi emirati, Egiptom in Etiopijo. Diverzifikacija odraža prizadevanja držav, da si zagotovijo politično in gospodarsko avtonomijo glede Zahoda. Indija je sledila strategiji »diplomatskega uravnoteženja«, zavrnila eksplicitno obsodbo Rusije, povečala uvoz ruske nafte po znižani ceni, hkrati pa ohranila tesne odnose z ZDA in EU ter krepila svoj status ključenega akterja v indo-pacifiški regiji. Multipolarnost tako ne pomeni togih blokov, temveč selektivna zavezništva, prilagojena nacionalnim interesom.
Kitajska je delovala kot »posredna podpornica« Rusije, hkrati pa se je izogibala neposredni kršitvi zahodnih sankcij. Peking je poskušal prevzeti vlogo posrednika, sprožil mirovne načrte in se predstavil kot alternativa zahodni diplomaciji, medtem ko je izkoristil rusko izolacijo za gospodarske in strateške koristi, predvsem dostop do energetskih virov in trgov. Turčija se je spretno prepozicionirala: kot članica Nata je podpirala Ukrajino z brezpilotniki Bayraktar, hkrati pa se je z Moskvo pogajala o izvozu žita in gospodarskih povezavah. Ta »dvojna igra« ji je omogočila krepitev regionalnega statusa in nepogrešljivost za Zahod in Rusijo.
Skupno kaže, da multipolarnost ni teoretični koncept, temveč realnost, ki se kaže v konkretnem prepozicioniranju globalnih in regionalnih akterjev, ki nočejo biti izključno vezani na zahodni liberalni red. Za Romunijo in črnomorsko regijo ima ta dinamika neposredne posledice, saj območje postaja stičišče Nata, Rusije in novih regionalnih sil. Mednarodni red in multipolarnost nista določena le z objektivnimi realnostmi moči, temveč tudi z načinom, kako globalni akterji projicirajo in konstruirajo dojemanje teh realnosti. V geopolitiki razlika med percepcijo in realnostjo pogosto postane bojišče samo po sebi; vendar kljub kratkotrajnim vplivom percepcije, realnost na koncu prevlada.
Odnos med Rusijo in Zahodom
Vojna, ki jo je Ruska federacija sprožila proti Ukrajini, je razkrila tako omejitve kot ranljivosti odnosa med Moskvo in Zahodom, hkrati pa tudi sposobnost Zahoda, da ob soočenju z veliko grožnjo ponovno odkrije strateško enotnost. Pred letom 2022 je Rusiji uspelo izkoristiti notranje delitve znotraj Nata in EU preko operacij vplivanja, energetske odvisnosti ter selektivne diplomacije. Obsežna invazija na Ukrajino pa je imela nasproten učinek: okrepila je kohezijo Zahoda.
Kljub temu ta kohezija ni brez razpok. Gospodarske sankcije so razkrile razlike med evropskimi državami, odvisnimi od ruskega plina, in tistimi z alternativnimi dobavami. Politično so nekatere prestolnice nihale med odločnostjo in previdnostjo, zaskrbljene zaradi domačih stroškov ali neposredne eskalacije z Moskvo. Vojaško gledano, čeprav se je Nato odzval hitro, ostajajo velike razlike med zmogljivostmi ZDA in evropskih zaveznikov, kar potrjuje strukturno odvisnost Evrope od ameriškega varnostnega dežnika.
Za Rusijo je soočenje z Zahodom razkrilo tako ranljivosti kot prednosti. Gospodarska in tehnološka izolacija je poudarila meje selektivne integracije, ki jo Moskva izvaja že tri desetletja. Hkrati je Kremelj ohranjal aktivno diplomatsko fronto zunaj evroatlantske sfere, izkoriščal frustracije držav globalnega juga in utrjeval vezi s Kitajsko, Iranom in Severno Korejo. Konflikt je tako preoblikoval odnos med Rusijo in Zahodom v osrednje bojišče nove globalne geopolitične konfrontacije, z odmevi daleč preko meja Evrope.
Glavni nauk je jasen: kljub navidezni enotnosti Zahoda ostaja njegov odnos z Rusijo asimetričen in nestabilen, kjer neposredni interesi in javno dojemanje tehtajo prav tako kot strateške realnosti. Hkrati ta odnos ni zgolj dvostranski, temveč preizkus sposobnosti Zahoda, da ohrani notranjo koherenco in zunanjo verodostojnost ob soočenju z revizionistično silo, ki izziva liberalni mednarodni red:
- Na vzhodni bok, vključno z Romunijo in Poljsko, je napotilo dodatne čete;
- Pospešilo je pristop Finske in Švedske, s čimer je razširilo neposredno mejo Nata z Rusijo;
- Preoblikovalo je strateško doktrino in Rusijo označilo za glavno neposredno grožnjo evroatlantski varnosti.
Organizacija, ki so jo nekateri označili kot »možgansko mrtvo« (Emmanuel Macron, 2019), je tako dokazala svojo vitalnost z agilnim prilagajanjem realnosti visokointenzivne konvencionalne vojne. Evropska unija je pokazala nepričakovano stopnjo enotnosti: do sredine julija 2025 je sprejela 18 paketov sankcij proti Rusiji, 19. pa je bil že v pripravi. Ti ukrepi so omogočili hitro zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina in Ukrajini zagotovili več deset milijard evrov podpore. Podelitev statusa kandidatke Ukrajini in Moldaviji je bil geopolitično pomemben korak – jasen znak ponovnega uravnoteženja moči v vzhodni Evropi.
Evropska kohezija pa ni prišla brez stroškov. Inflacija in naraščajoče cene energije so sprožile socialno nezadovoljstvo ter valove evroskepticizma in populizma. Usklajevanje je bilo doseženo s kompromisi, kot v primeru Slovaške, ki je umaknila svoj veto v zameno za jamstva v sektorju zemeljskega plina. Sankcije so bile dodatno učinkovite z usmerjanjem energetskega sektorja, nadzorom »senčne flote« in regulacijo bank ter vojaških subjektov. V 18. paketu je EU znižala cenovno zgornjo mejo za rusko nafto s 60 USD na 47,6 USD za sod. Dolgoročno bodo sankcije verjetno imele večji učinek kot instrument gospodarskega in političnega ločevanja kot kot neposredna prisila. Rusija se je vse bolj obrnila proti Aziji in globalnemu jugu, s čimer je zmanjšala vpliv Evrope.
ZDA so se vrnile v središče evropskega varnostnega sistema, nudile najobsežnejšo vojaško in finančno podporo Ukrajini, evropski voditelji pa so sprejeli ključno vlogo Amerike kot varuha obrambe. Ta preoblikovana transatlantska os je okrepila kohezijo, hkrati pa razkrila strateško odvisnost Evrope od ZDA, zlasti na vojaškem in tehnološkem področju. Hkrati obstajajo negotovosti. Ameriško angažiranje se je začelo preusmerjati proti indo-pacifiški regiji in domačim fiskalnim prioritetam, kar je povzročilo bolj selektivno podporo Kijevu. Poziv ZDA članicam Nata, naj za obrambo namenijo 5 % BDP, pomeni premik paradigme in signalizira, da bodo ameriški viri vse bolj usmerjeni v druga bojišča. Srednjeročno in dolgoročno odnos med Rusijo in Zahodom doživlja strukturni prelom:
- Rusija se je skoraj popolnoma ločila od Zahoda in se obrnila proti Aziji;
- Nato in EU sta sprejela dolgoročno politiko odvračanja in obrambe;
- Svet priča nastanku hibridne »železne zavese«, manj geografske in bolj ekonomske, tehnološke in informacijske.
Vojna v Ukrajini je preizkus stresa za celoten mednarodni varnostni sistem. Analiza odzivov ključnih organizacij – pa tudi primerov, kjer so bile neuspešne – ponuja dragocene lekcije o mejah in potencialu večstranskega sodelovanja.
- Prvič je uporabila Evropski mirovni instrument za financiranje dobav orožja državi v vojni;
- Uvedla obsežne gospodarske sankcije, usklajene z ZDA in G7;
- Odprla pristopno perspektivo za Ukrajino in Moldavijo ter okrepila geopolitični pomen širitve.
- Konflikt je EU preoblikoval iz pretežno gospodarskega akterja v vzhajajočega geopolitičnega igralca, čeprav še vedno odvisnega od ameriškega vojaškega dežnika.
Vloga mednarodnih organizacij v ukrajinskem konfliktu razkriva dvojno realnost: institucije, ustanovljene v povojnem obdobju (ZN, OVSE, Svet Evrope), so pokazale svoje meje, medtem ko so novejše ali bolj prilagodljive strukture (NATO, EU) okrepile svoj pomen. Ključni nauk je, da bo prihodnost mednarodne varnostne arhitekture vse bolj odvisna od organizacij, ki bodo sposobne združiti politično voljo, gospodarske vire in vojaške zmogljivosti. Ruska invazija na Ukrajino je sprožila najgloblje preoblikovanje evropske varnostne arhitekture od leta 1989. Poleg neposrednega vpliva na Ukrajino je konflikt prisilil evropske države, da so ponovno premislile svoje strateške prioritete, povečale obrambne naložbe in pospešile militarizacijo celine.
Militarizacija srednje in vzhodne Evrope
Države vzhodnega krila Nata – Poljska, Romunija in baltske države – so postale novo težišče evropske varnosti:
- Poljska je napovedala najobsežnejšo vojaško modernizacijo v svoji zgodovini, s ciljem zgraditi eno najmočnejših evropskih vojsk;
- Romunija je pospešila javna naročila in gostila vedno več zavezniških vojakov ter vojaške opreme;
- Baltske države so pozvale k stalni prisotnosti Nata in dodatni obrambni infrastrukturi.
Kljub temu Evropa ostaja odvisna od ZDA glede ključnih zmogljivosti: zračne obrambe, satelitov, letal pete generacije ter poveljevanja in nadzora.
Dosti je ugibanj in natolcevanj.
Bojujeta se dve državi s popolnoma različnima taktikama vojskovanja, z različnima ciljema in različno podporo.
Rusija napada Ukrajino z grobo silo, ne meneč se na izgube streliva, matriala in ljudstva.
Tipično je, da si za prodor fronte izberejo področje, kjer bi lahko izvedli preboj. Na to področje skoncentrirajo orožje, strelivo in živo silo, ter nabijajo tako dolgo, da zravnanjo in požgejo vse, kar se jim postavi po robu. Izgube jih ne zanimajo.
Na ta način izgubljajo material in seveda živo silo. Za praktično minimalne uspehe so Rusi doselej izgubili že več kot milijon vojakov.
To je vsekakor neuspeh, ki pa ga propagandno zakrivajo z napadi na večja mesta, ker so cilji lažje dosegljivi. Saj recimo zadeti velemesti Harkov, ali Kijev ni nobena umetnost. Tam polovica dronov, ali raket konča v parkih, ulicah ali vrtovh, nekaj pa jih zadene, povzroči škodo, uniči nekaj deset stanovanj in pobije deset nedolžnih prebivalcev in to je vse.
Taktika Ukrajinecev se bistveno razlikuje od primitivnega nabijanja.
Izurili so se v rokovanju z droni in skonstruirali celo paleto, za različne namene. Tako razpolagajo z majhnimi napravami,ki uničujejo posameznike, pa do večjih, ki uničujejo artilerijsko orožje, oklepnike in tanke. Vse to vodijo izurjeni strokovnjaki iz varnih zavetij in imajo pri tem minimalne izgube.
Na širšem planu pa so izpopolnili rakete in seveda s pomočjo doniranih vodenih raket dosegajo oddaljene cilje pred vsem energetske objekte. S tem so prizadeli proizvodnjo naftneij derivatov in njihov izvoz, kar slabi finančno stanje Rusije. Razen tega pa so omejili oskrbo za derivati, kar omejuje transport in kar je pomembno, omejuje tudi ogrevanje mest.
Ukrajina dobiva vsestranko pomoč, med tem, ko Rusija vse težje prenaša sankcije.
Rusko gopspodarstvo kaže znake recesije. zmanjšujejo se vse panoge in pomembno je tudi, da se krči orožarska industija, ki beleže že 30% padec.
Rusija je počrplala vse rezerve, tako da se praktično dvigniti ne more več
Zašla je v negativno špiralo in vprašane časa je, kdaj bo doživela kolaps.
Zato se Rusiji mudi skleniti nek navidezen mir, da bi zajela sapo že pred nastopom najhujše zime.
Mirovni načrt, ki bi ga naj napisali v Moskvi je zaustavila Evropa, ki zahteva udeležbo na mirovnih pogovorih in seveda spoštovanja nedotakljivosti meja, ka pa za Putina ni sprejemljivo.
Hitrih rešitev ne bo, zato se bo ruska kriza poglabljala in razmere bodo za njo vse težje.
Ruska vojska že sedaj trpi pomanjkanje. Pred vsem so besni prevarani vojaki, ki so pričakovali velike zaslužke, sedaj pa jih je odnesla inflacija.
Ukrajina je pred kolapsom, Amerika dviga roke od nje … Ti pa napoveduješ nemogoče. Samo direkten vstop zahodnih armad v Ukrajino lahko dosežejo premoč nad rusko vojsko, ampak to pomeni 3. svetovno vojno in vzajemno uničenje Zahoda in Rusije.
Saj si menda toliko razsoden, da si ne želiš tega??!
@moped
A vi še kar pravljice pišete?
Zelo dobro za.nas navadne smrtnike je.,da včasih po vaše Ameriškem imperijalizmu zmaga
človek ,kot je Tramp,da tečaje sveta postavi v prave tirnice. .
Ali si predstavljate kaj bi bilo danes pod zelo levim usmerjenim Bajdnom,ki je dopustil ,da se je začela vojna v Ukraini in posledično potem tudi na bližnjem vshodu ki je ob podpori Soroša in podobnim Evropskim levim veljakom pomagal zelo dobro širiti VOLK ideologijo in cenzuro drugače mislečih..Jaz si tega scenarija nebi želel seveda z razliko od tistihv,ki vse skozi podpirate to Komunistično levičarsko srenjo sveta posebno ste pa glasni , pri nas doma ,kjer vam je vse dovoljeno ,lahko grozote z smrtjo,,žalite ,manipulirate, trosite laži,pa ste za take stvari celo nagrajeni. Trampova vladavina je kar na enkrat oplaknite VOLK ideologijo tudi v Evropi in pri nas ,velika škoda je kjer ni odplačilo tudi cenzure,kajti potem ste pa goli in bosi,prodane duše..
ZELIM VAM LEPO NEDELJO.
.
👍
Pro natovsko indoktrinirani general sicer že počasi dojema nekatere realne posledice rusko-ukrajinske vojne, vzrokov pa še ne, ker je še zmeraj v mehurčku že preživetega geopolitičnega reda.
Ne vem, zakaj je Portal plus trobilo ameriškega imperializma.
Denar??
Ja, zbirajo rublje…
V erjetno zate, da boš odplačal dolg v švicarskih frankih.
Primitivec na kolesarskem nivoju si zame, provokator.
Kdo se oglaša: zafrustriran zajebant, ki še nikoli nisi napisal smiselnega komentarja, razen psihopatskih vulgarizmov in laži.
Oddrkaj drugam…
EU je na področju skupne zunanje in obrambne politike pogrnila na vsej črti. Je pa ta vojna dokaz, da gola sila še vedno prevlada. Tako je bilo, je in vedno bo. Je pa nekaj; zagovorniki ruskega Putinovega imperializma (plačani ali pa ne) naj bodo kar tiho, ko bodo z enako golo silo svoje interese po svetu uveljavljali drugi. Imperialisti so pač imperialisti.
Zagovorniki ameriškega imperializma bodite še bolj glasni in spravite nas v totalno vojno z Rusijo, ki utegne biti zadnja.
@Drejč kaj te je pa zdaj zmotilo? Morda to, da sem Rusijo označil za imperialiste? Zate, ki zelo slabo poznaš zgodovino, kar dokazuješ v vsakem komentarju, sploh ne bi bilo slabo, da bi glavo potegnil iz Putinovega peska in prebral kako knjigo. Aja, je pretežko, se spremlja samo Putinove propagandne spletne medije in njihove koristne idiote. Tudi prav.
TL, ne ti meni o poznavanju zgodovine, ker ti vidiš zrno v očesu drugega, ne vidiš pa bruna v svojem očesu.
Kdor ne vidi ameriškega imeprializma in kdor ne vidi, da se Rusija brani na svojem pragu pred veslesilo, ki je odgovorna za večin o konfliktov po vsem svetu, je pač s propagando opran slepec, ki mu ni pomoči.
In kdor ne vidi, da nas agresivna politika Amerike, Nata in Izraela peha vedno bliže svetovni vojni, je takisto opranoglav slepec, ki mu ni pomoči.
Nekoč si napovedal konec sveta 03.11.2025…. zberi se malo
Psihopat Marko, nikoli nisem napovedal konca sveta na noben datum. To prepuščam obsedencem tvoje sorte. Poišči si eksorcista.
Psihopat Drejč, ne napišem brez zveze lar napišem.
……, …. …..!
Pa utrujat nehaj…
Čakte mal, a je Ukraina napadla Rusijo? Nisem vedel. Kakor koli, ni izgovora.
Vojna v Ukrajini se je začela leta 2014, ko je Amerika napadla Ukrajino in zrežirala državni udar. Ni izgovorov za to podlo nezakonito dejanje.
Marionetna vlada, ki jo je postavil Washington, pa je nemudoma napadla rusko manjšino v Ukrajini in sprožila genocidno državljansko vojno, ki je po osmih letih prerasla v vojno med državama.
Ukrajinsko vodstvo je vedelo, da Rusija ne bo križem rok v nedogled gledala kulturocida, etnocida in genocida nad ruskim življem v Ukrajini in je zavestno izzvalo Rusijo. ker se je zanašalo na obljube zahodnih voditeljev, da bodo Ukrajini omogočili zmago nad Rusijo. Rusija je osem let zaman ponujala mirno rešitev spora, kot je bila dogovorjena v minskih sporazumih I in II.
Si protetiral, ko je Amerika napadla Afganistan, Irak, Sirijo, Libijo, Srbijo… In zakaj ne??
Če je Amerika lahko z vojaško silo iztrgala Srbiji Kosovo, ker je Srbija kršila človekove in narodne pravice Kosovarjev, potem je lahko tudi Rusija Ukrajini iztrgala vzhod Ukrajine, kjer je le-ta izvajala genocid nad ruskim življem.
@Drejač
Kolikokrat do sedaj, ste že zagnal to vižo?
I Boghu ste dopizdili.
Ste kot ulični muzikant.
Vse kar znate, je da vrtite lajno.
🥳🤗
Komunistične ,levičarske, diktatorske , nemoralne vlade in vladarji po celem svetu kjer koli imajo oblast sejejo bedo in smrt. Nekje z Vojnami in revolucijami ,kot je bila pri nas
L. 45 še v današnjih časih nekje bol prefinjeno z diktaturo in
terorjem ( kot pri nas ).Nekje pa
kot nekateri naši veleumi pravijo,da v sodobnih in naprednih državah pa.kar z evtanazijo in prodajo organov.
Tudi te številke smrti,ki se počasi razkrivajo niso zamenljive ponekod že kar zastrašujoče, naši veljaki bi rekli ,da so primerljivi celo z genocidom..
Pa lepo vas prosim dajte že enkrat začeti misliti z svojo glavo in nehajte podpirati
Komunistične diktatorske ,nemoralne,pleničke vlade kakor po svetu posebno pa pri nas.
popravek.
pleničke- pleničke.
PROF. JEFFREY SACHS, ameriški ekonomist:
“Prvič, to je vojna, ki bi se ji dalo v celoti izogniti. To vojno je v osnovi povzročila odločenost ZDA, da razširijo zvezo NATO na Ukrajino, kljub ponavljajočim se in glasnim ugovorom Rusije. Z drugimi besedami, to je bil spopad med ZDA in Rusijo v posredni vojni v Ukrajini.
Vojni bi se lahko izognili, če bi Združene države razumno rekle: “Ne smemo potiskati našega vojaškega zavezništva tik ob rusko mejo, prav tako kot mi ne bi tolerirali, da Rusija potiska svojo vojsko, recimo, do naše meje v Mehiki ali nekje blizu ameriške meje.” Torej, morali bi se obnašati bolje. To bi preprečilo vojno.
Ta vojna je izbruhnila leta 2014, ko so ZDA pomagale strmoglaviti vlado. Torej, leta 2014 se ne bi smeli vpletati v nezakonite operacije menjave režima v Ukrajini. Z Rusijo bi se morali pogajati, da bi se izognili ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, ki je bila dejansko osmo leto trajajoče vojne, a znatna eskalacija.
Pred to eskalacijo je predsednik Putin na mizo dal predloge za varnostne dogovore med ZDA in Rusijo, ki bi lahko v bistvu končali konflikt. ZDA pod Bidnom so se zavrnile pogajati o njih. Še ena napaka.
Nato bi se ta vojna lahko končala spomladi 2022, le nekaj tednov po ruski eskalaciji. Ker je Rusija želela, da Ukrajina reče: “V redu, bomo nevtralni, ne bomo se pridružili Natu.” In Ukrajina je to dejansko rekla takoj po ruski invaziji februarja 2022. Zelenski je dejal: “V redu, sprejeli bomo nevtralnost.” In v Istanbulu sta ruska in ukrajinska ekipa iz držav izoblikovali sporazum, ki je bil skoraj dokončan aprila 2022.
Nato sta Združene države in Združeno kraljestvo vskočili in Ukrajincem rekli: “Ne, borite se naprej. Ni vam treba sprejeti nevtralnosti. Podpiramo vas.” To je povzročilo morda milijon mrtvih od takrat, ker so ZDA govorile Ukrajini: “Borite se naprej, borite se naprej v naši posredni vojni.”
Vse to želim povedati, da so predlogi, ki so zdaj na mizi, kolikor lahko ocenimo, slabši od tistih, ki so bili na mizi za Ukrajino aprila 2022, ker je Rusija napredovala na bojišču.
Toda še vedno je jedro tistega, kar je očitno na mizi, to, da Združene države pravijo, da se **NATO ne bo širil na Ukrajino**. ZDA bodo *de facto* priznale nova ozemlja Rusije, ki so bila dodana na bojišču – to je vzhodna Ukrajina, tako imenovana regija Donbas, in deli južne Ukrajine, dve regiji, imenovani Herson in Zaporožje. In obstajali bi varnostni dogovori, da Rusija ne bi vdrla globlje v Ukrajino, Ukrajina pa pozneje ne bi pošiljala raket v Rusijo.
Vse je smiselno in upam, da se o tem dejansko pogovarjajo. Nenavadno je, da Evropejci skačejo in pravijo: “Ne, ne, Ukrajina mora imeti pravico, da se pridruži Natu,” kar bi to vojno in njeno opustošenje samo nadaljevalo brez namena. Zelenski je zdaj diktator. Vlada po vojnem stanju. Ukrajinsko ljudstvo je izčrpano. Želi si izpogajanega izida. Toda Zelenski in precej koruptivna vlada očitno želita nadaljevati vojno, če jo bo kdo financiral in oborožil.
Tako je stališče Zelenskega dvoumno. In kaj bodo Rusi točno sprejeli, bo odvisno od podrobnosti tistega, kar je resnično na mizi. Pogosto se zgodi, da se Združene države pogajajo, se *predhodno* pogajajo z Evropejci in Zelenskim, nato pa se obrnejo na Ruse in Rusi rečejo: “Ne, hvala. To ni dogovor. Nadaljevali bomo z bojem.”
Skratka, če bo Trump jasen, dosleden, realističen, se bo vojna končala. In Evropejcem in Ukrajini mora povedati: “Poglejte, to je izgubljena vojna. Je uničujoča za Ukrajino. Nikoli se ne bi smela zgoditi. Širitev Nata na Ukrajino je bila napaka, bila je provokacija, bila je vzrok te vojne. In končujemo ves ta boj.”
In Evropejci, tudi če skačejo, ne morejo resnično nič storiti, če so Združene države neomajne. In Zelenski ne more nadaljevati z bojem, če so Združene države neomajne. Torej, verjetno smo blizu konca te absolutno nesmiselne vojne.”
Da se dandanašnji svet geo-politično
po naravi pričakovane dialektike dozorevanja mednarodnih odnosov
nagiba od preživelih “dvo-polnih” nasprotij in razmerij “hladne vojne” med zgolj dvema blokoma (sovjetskim “vzhodom” in ameriškim “zahodom”)
k mnogo bolj zapletenim in mnogo težje obvladljivim “več -polnim” nasprotjem in razmerjem,
ni težko verjeti in sprejeti.
Ni pa mogoče brez ugovora sprejeti militantno ekspanzionistične, imperialistične ter osvajalske politike ene od nekdanjih protagonistk “dvo-polne hladne vojne”,
Putinove Ruske federacije,
ki s svojo enostransko vojaško agresijo nad ozemljem suverene in mednarodno priznane Ukrajine (vse od leta 2014) skuša z množično zločinsko vojaško silo nasilno spreminjati veljavne in mednarodno priznane meje v Evropi,
kar je v nasprotju s temeljnimi ustanovnimi akti OZN, OVSE, EU itd.
“Multi-polarni” mednarodni odnosi med državami in posameznimi njihovimi interesnimi organizacijami (EU, Nato, Brics, Asean, …)
ne bodo veljali nič,
če vse te države in njihove prostovoljno sklenjene mednarodne asociacije
ne bodo dosledno spoštovale, uveljavljale, izvajale in izvrševale
splošnih in skupnih temeljnih načel mednarodnega prava,
veljavnih ustanovnih dokumentov OZN, OVSE, Nato, Brics, Asean ,..)
ter temeljnih civilizacijskih načel človekoljubnosti, vsesplošne vključenosti in solidarnosti ter vsaj načelne izhodiščne enakopravnosti vseh državljanov sveta in vseh mednarodno priznanih, legalnih in legitimnih držav sveta.
Seveda, samo ZDA lahko po vsem svetu subverzivno rovarijo, izvajajo državne udare, sprožajo državljanske vojne, ilegalno napadaj suverene države z vojaško silo in jih spreminjajo v ruševine ob stotisočih mrtvih in milijonih razseljenih…
No tudi Izrael ima enake pravice rušenja drugih držav, okupacij tujih ozemelj in ima pravico izvajanja genocida nad Palestinci, ker so si drznili pred tisočletjem in več naseliti v deželi, ki jo je biblični Jahve obljubil izvoljenemu ljudstvu.
Kako “prepričljiv” izgovor za genocid nad palestinskimi domorodci, kajne, gospod farizej??!
Zakaj so ljudje izumili boga
Religija se začne z lažjo, ki je tako očitna, da je skoraj žaljiva. Trditev, da vsemogočni Stvarnik, ki ve vse in zmore vse, potrebuje, da ljudje verjamejo vanj – kot da bi popolno bitje trpelo zaradi problema tako krhkega ega, da je odvisno od laskanja istih bitij, ki jih je domnevno ustvarilo iz prahu.
V trenutku, ko to slišite, se celotna struktura sesuje. Pravi bog ne bi potreboval čaščenja, hvale, ritualov ali zgradb s škatlami za donacije. Pravi bog ne bi potreboval posrednikov v haljah, ki za denar in pokorščino prevajajo njegovo skrivnostno voljo. Že sama ideja, da Popolnost karkoli potrebuje od nas, je vaš prvi rdeči alarm, da je celotna stvar **človeška iznajdba**. Kajti samo ljudje imamo potrebe, negotovosti in hrepenenje po avtoriteti.
Religija je bila izumljena iz enega glavnega razloga: **kontrole**. Ljudje se radi pretvarjajo, da gre za moralo, udobje ali skupnost, toda to je le ovojni papir. Če ga odstranite, boste našli politično orodje v obliki magičnih orodij.
Če vaše pleme želi oblast, kaj je najhitrejši način, da jo doseže? Trdite, da govorite v imenu nečesa, česar nihče ne more videti, vprašati ali ovreči. Trdite, da imate nevidno avtoriteto nad vidnimi ljudmi. To je najstarejši trik, ker deluje. Ko rečete: “Želim, da mi se pokorite,” se ljudje upirajo. Ko pa rečete: “**Vsemogočni** želi, da ste mi pokorni,” se vprašanje nenadoma zdi nevarno. Religija ni potrebovala dokazov, potrebovala je **strah**.
Vir: Cold Reason, Why Humans Invented God
Naslov videa: $48 milijard manjka! Zelenski, Kallas in EU pod plazom kritik!
V ZDA poteka preiskava v zvezi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in vodjo zunanje politike Evropske unije Kaje Kallas, če sta morda povezana, neposredno ali posredno, s finančno prevaro, ki vključuje 48 milijard dolarjev korupcije v zahodni pomoči.
Nevihta se je začela, ko je Larry Johnson, nekdanji analitik CIE in pogost komentator ameriške zunanje politike, v spletnem intervjuju trdil, da znatnega deleža 48 milijard dolarjev pomoči Ukrajini ni mogoče ustrezno izslediti. Po Johnsonovih besedah urad generalnega inšpektorja Pentagona intenzivno revidira tokove pomoči, išče nedoslednosti, manjkajočo dokumentacijo in nepojasnjene finančne poti.
Nadalje je dejal, da se je del teh transakcij morda znašel na računih, povezanih z Zelenskim ali njegovimi tesnimi sodelavci, in da je več nakazil menda potekalo skozi estonske finančne sisteme. Johnsonove trditve so postale še bolj senzacionalne, ko je namignil, da je Estonija služila kot ključna tranzitna točka za v toku denarja pomoči. To je takoj dvignilo obrvi, saj nekdanja estonska premierka Kaja Kallas zdaj služi kot visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in je ena najbolj glasnih in nepopustljivih podpornic vojne v Ukrajini v Evropi.
Povezovanje točk, ki krožijo v krogih političnih komentatorjev, je naslednje: Zahodna pomoč teče skozi Estonijo, ki ima visok vpliv na politiko Evropske unije do Ukrajine. Vodstvo Evropske unije agresivno pritiska na nadaljnje financiranje vojne in nekateri verjamejo, da so ta stališča morda povezana s finančnimi motivi.
Nepopustljivo stališče Kaje Kallas glede Ukrajine se je že soočilo s kritikami frakcij znotraj Evropske unije, zlasti v državah, utrujenih od naraščajočih cen energije, inflacije in dolgoročnih zavez glede vojaške porabe. Razvijajoča se slika torej kaže na stališče, da uradniki Evropske unije spodbujajo neskončno vojno brez zadostne preglednosti, morda zaradi motivov “krave molznice” (*cashing cow*).
Celo ukrajinski preiskovalci sami preiskujejo obtožbe o korupciji, v katere je vpletenih več visokih uradnikov, vključno s škandalom, vrednim milijon dolarjev, ki vključuje državno jedrsko podjetje. Okolje je torej že nestabilno. Najhujše razkritje je, da se korupcija Zelenskega razširja na zgornje ravni vodstva Evropske unije.
Komentatorji opozarjajo na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, dolgo tarčo političnih in birokratskih kritik, kot primer nepregledne strukture odločanja v Bruslju. Politika Evropske unije, centralizirano odločanje in pomanjkanje preglednosti so že spodbudili javno nezaupanje.
Vlada Zelenskega je globoko povezana s pro-vojnimi elitami Evropske unije. Te elite želijo podaljšanje konflikta. Milijarde in pogodbe, sredstva za obnovo in vojaški posli tečejo skozi kanale Evropske unije. Vojna v Ukrajini je ustvarila celoten ekosistem političnih, finančnih in ideoloških interesov.
Kaj to pomeni za Zelenskega, Kallas in Evropo? So v središču nevihte, ki jo poganjajo geopolitično rivalstvo, domača politika, ideološke agende in resnične skrbi glede preglednosti. Podoba Zelenskega kot nezlomljivega vojnega junaka Zahoda se sooča s proti-korupcijskim nadzorom. Kallas, nekoč slavljena kot drzen pro-ukrajinski glas, je zdaj vpletena v politične sume. In vprašanje odmeva vsak dan glasneje: “Kam je šlo 48 milijard dolarjev?”
Vir: TFI Global
Iosfina Pascal :
Evropska kriza ni “Rusija, Rusija, Rusija”.
To ni “dezinformacija”.
Ne gre za “zunanje grožnje”.
Resnična grožnja je katastrofalno vodstvo same Evropske unije.
Razkriva resnico:
EU je med COVID-om odpovedala
EU ni uspela glede Ukrajine
EU ni uspela na področju energetike, industrije in stabilnosti
EU se skriva za Rusijo, da bi se izognila odgovornosti
EU se sesuva pod vplivom zelenega fanatizma, cenzure in kulturnega ekstremizma.
Namesto da bi zaščitili Evropo …
Spravljajo lastne državljane v bankrot.
Uničujejo lastno industrijo.
Utišajo nestrinjanje.
Otrokom vsiljujejo ideologijo spolov, medtem ko celina gori.
In potem pokažejo na Moskvo in zavpijejo: “To je Rusija!”
Ne.
Krivda je v Bruslju.
Kot pravi Iosfina:
“Rusije ali kogarkoli drugega ne bomo premagali tako, da bomo uničili sebe.”
Evropa izgublja na vseh frontah – gospodarsko, kulturno, strateško.
Pa vendar superdržava v Bruslju vztraja, da lahko “zmaga” vojno, za katero nima načrta, zmogljivosti in enotnosti.
To je počasna smrt celine, ki jo vodijo neizvoljeni birokrati, ki ne odgovarjajo nikomur.
Doba obtoževanja Rusije za vsak neuspeh je končana.
Evropski voditelji so to storili.
In evropski ljudje bodo plačali – razen če se končno ne postavijo po robu in rečejo: Dovolj.
Vir: Damijan blog
@influencar – nas tukaj zabava ali z upokojenimi generali ali svojo vizijo socialističnih lumpenintelektualcev.
Prvo izsek citata, nato pa utemeljitev tega članka…
Zakaj toliko “intelektualcev” socialistov?
Von Mises je že v prvi polovici prejšnjega stoletja lucidno opisal to protislovje: zakaj toliko intelektualcev ljubi socializem, čeprav ga realnost nenehno postavlja na laž? Odgovor je po njegovem kulturne narave. Moderna intelektualna kultura je po Misesu dedinja antičnega sveta, v katerem so bili delo, trgovina in dobiček prepuščeni nižjim slojem. Pravi “svobodnjak” – intelektualec torej – si je moral ohraniti čistost duha, neomadeževano z resničnostjo vsakdanjika. Ta vzorec se je kasneje le preobrazil. Srednjeveški učenjak je živel pod patronatom Cerkve ali plemstva, danes pa ima svojega mecena v obliki ministrstva ali nacionalne agencije.
In to jim omogoča socializem. Na prostem trgu jih večina ne bi preživela ne glede na vse njihove akademske nazive. Zato so lumpenintelektualci skozi svojo evolucijo razvili mnoge primere medsebojno koristnih interakcij. Tako sodelujejo z bleferji tipa Steve Jobs slovenske energetike (ki bi ga lastniki v gnilem kapitalizmu takoj nagnali, saj je glede na promet podjetja ustvarjal zanemarljiv dobiček), vrhunskimi menedžerji, katerih poslovni uspeh temelji na zadolževanju, osebna ekonomija pa na odpisih davčnih dolgov s strani države, in damjani murki slovenske ekonomije, katerih najvišji znanstveni dosežek je dobra prodaja samega sebe.
Ja, socialistični dvor potrebuje tudi dvorne norčke, tiste, ki znajo biti ravno prav uporniški, da dajejo vtis pluralnosti, a nikoli tako nevarni, da bi zares ogrozili sistem. Lumpenintelektualci so zato idealni: govorijo o svobodi, a živijo od odvisnosti; prisegajo na resnico, a pišejo v službi plačnika. Tako lahko med lumpenintelektualce ob samozvanih umetnikih, katerih umetniško preživetje je vezano predvsem na državno korito, uvrstimo tudi cel kup t. i. razumnikov, katerih službe ali projekti so prav tako odvisni predvsem od erarja. Zato je še vedno veliko slovenskih razumnikov (kot ti imenujejo sebe) oziroma uglednih intelektualcev ali akademikov (kot jih imenujejo mainstream mediji) obsedeni z idejo socializma. In kot sopotniki levih politikov ga poskušajo, seveda s čim manj intelektualnega napora, prodajati v različnih oblikah ne glede na to, da njihov akademski ugled in domet sežeta le do Karavank in Škofij.
In seveda so za to nagrajeni! Razlika med intelektualcem in lumpenintelektualcem je preprosta: prvi tvega s svojimi idejami, drugi z njimi zaračuna potne stroške. In v družbi, kjer je varnost pomembnejša od svobode, je jasno, kdo bo laže prišel do naslednjega razpisa. – Dr. Štefan Šumah)”
nadaljevanje od zgoraj.
Multipolarnost – je naravna zakonitost. Zakaj? Zato, ker dva nasprotujoča si imperija prej ali slej pokažeta zastoje/razpoke, da se vmes vrine še kakšna tretja država. Nič drugače ni v gospodarstvu. Prej ali slej se med dva velika tekmeca vrine tretji tekmec. Navadno porazi vsaj enega.
Enako je zame naravna zakonitost, da se je globalni tržni ekonomsko-gospodarski model ni mogel spremeniti – spremenila pa se je politična ideologija. Če imamo na eni strani popačeno obliko demokracije – imamo na drugi strani popačeno sliko diktature. Kitajska je dokazala zgolj to, da se da upravljati z globalnimi tržnimi zakonitostmi tudi s pomočjo partijske diktature in ne zgolj z demokracijo, ki jo je Amerika vsiljevala nekaterim državam, ker so verjeli, da je možno samo z demokracijo neko državo in narod pahniti iz revščine. Kitajska je dokaz, da temu ni tako.
Prav tako se lahko zgolj nasmihamo žalitvam, cinizmu in sarkazmu diktatorja Putina, da če želi Evropa/EU imeti pisni dokument, bo takoj podpisal, da ne namerava napasti Evropo/EU. Ta trenutek v to verjamem 1000 %! Ni pa Putin povedal, da je s to vojno nad Ukrajino povsem spremenil poglede tako tistih v EU kot Nata samega. Če se Nato ni nič naučil iz vojne z Afganistanom – mu je sedaj jasno, da Rusiji ne sme več popuščati. Seveda tudi Natu na kraj pameti ne pade, da bi napadel Rusijo, ker ve, da bi v vojno potegnil za sabo tudi Kitajsko, Severno Korejo in še koga. In še en nauk.
Če vojne med Rusijo in Ukrajino ne bi bilo – ne bi bilo toliko novih izumov kako bodo potekale vojne v 21. stoletju. Jedrske konice še vedno služijo zgolj strašenju nasprotnika in ne želji, da jih tudi uporabi. Če si diktator še to ne pomeni, da si tudi možgansko prizadet. Lep dan.
@influencar – nas tukaj zabava ali z upokojenimi generali ali svojo vizijo socialističnih lumpenintelektualcev.
Ti pa nisi upokojenec?? Tvoji umotvori so kaj?
Nezabavno zabavljanje čez ljudi, ki jim ne sežeš do kolen!
@tračar – posredno ti je odgovoril peter, ga citiram…
Samo vojak lahko pripoveduje take neumnosti.
P. S. Kdaj boš zbral toliko poguma in si priznal, da tako levi kot desni pol ima svoje t. i. pomembneže in jih radi citirajo. To dela tukaj @influencar, ki NAVIJA za svoje t. i. pomembneže. To je zgolj resnica ene strani in nič več. Tega očitno nočeš priznati! Lep dan.
Peter Klepec je imel v mislih članek in njegovega avtorja Corneliuja Pivaruja, ki je upokojeni romunski general, ki zganja precej prozorno propagando.
Peter je nekaj podobnega rekel tudi o prof. Johnu Mearsheimerju – zato sem omenil Petra. V mislih pa sem imel Goloba, ker je njegovih laži kot peska na obeli morja/oceana. In še tole sem imel v mislih. Zaradi citiranja teh t. i. pomembnežev se ne pogovarjamo več med sabo, ampak le še eni mimo drugih in se sklicujemo na te t. i. pomembneže. Gre samo za to: Kdo bo bolj glasen in ne za objektivno resnico.
Prav tako sem imel v mislih izjavo Slavoja Žižka, da ne oznanja resnice ali kako svetovati in priti do pravih odločitev, ampak je njegova naloga ljudi ZMESTI, da se prebudijo iz apatije in pričnejo razmišljati s svojo glavo. Lep dan.
A tako. Imaš pa res glavo polno misli. In še vseh se spomniš. Neverjetno.
A zdaj pa nam bodo Ceausescovski Romi solili pamet ?
Bolje kot Mi(in naš Stevanovič)llerji
Novice:
– Orban: »Američani in Rusi se pogajajo o prihodnosti in miru, medtem pa Evropa še vedno načrtuje vojno.«
– Ukrajinski voditelj Vladimir Zelenski je sredi preiskave korupcije odstavil svojega vodjo kabineta, da bi prikril lastne sledi, ker se dobro zaveda, da sled korupcije vodi do njega.
Ne vem mlinar,kdaj bo tebe pamet srecala?Zakaj bi Zeleni odstavil tega tipa,odstavljen je Zelenemu velikjo bolj nevaren,kot pa ce bi ga drzal pri sebi1!
Kaj pa lekcije podalpskih rusov ? 🐒
Mislim, da se ljudje v Belorusiji delijo na tiste, ki podpirajo Lukašenka, teh je od 25 do maksimalno 30 odstotkov, in na vse ostale, ki ga ne. V Belorusiji tudi ni bilo nobene prave sistemske opozicije, ki bi bila v parlamentu. Razen tisti, ki jih je Lukašenko dovolil, da bi prikazoval, kot da gre za pluralizem. To so bili na primer komunisti. Tako da imamo v bistvu dve komunistični partiji v Belorusiji. Za ljudi v Belorusiji ni političnih delitev kot so v Evropi. Mislim, da so sedaj v opoziciji proti Lukašenku vsi. Od desnih do levih. Morda kdo ne mara Svetlane Tihanovske, vendar vsi ne marajo Lukašenka. Tukaj je konsenz.
In kaj bi se zgodilo, če bi Zahod uspel vreči Lukašenka? Če bi se Belorusija hotela priključiti Natu, bi verjetno nastala nova Ukrajina. Nič na tem svetu ni vredno tega, kar se tam dogaja.
Pa vzemimo, da Belorusija po Lukašenku ne bi želea vstopiti v Nato, Rusija pa ne bi posredovala. Belorusi bi imeli “svobodne” volitve, na katerih bi zmagali izbranci Zahoda, ki bi jih podprli podkupljeni mediji. Ostanki prejšnjega režima bi bili poraženi, morda celo lustrirani.
Liberalni politiki bi na stežaj odprli vrata tujemu kapitalu, ki bi pokupil vse, kar je v državi kaj vredno, zlasti seveda banke, zavarovalnice, naravne vire, medije in še kaj. Država bi postala zahodna kolonija. Namesto Moskve, bi ji vladala Bruselj in izza njega Washington.
Bosanac bi rekel: Isti k…, drugo pakovanje.
Gornji članek je kot da bi bral Komunista za časa Titove Jugoslavije. Mešanica polresnic, zavajanj, prikrivanj, tendecioznih razlag, kjer je resnica samo ena: naša. Mi imamo vedno prav, vsi drugi so v zmoti in sovražniki. Na primer:
Citiram: “Konflikt se ni začel z obsežno invazijo 24. februarja 2022; temelj je bil postavljen že leta 2014, z aneksijo Krima s strani Ruske federacije in izbruhom vojne v Donbasu. ”
To sicer ni čista laž, je pa polresnica, ki zamolči razlog, da je prišlo do aneksije Krima in upora v Donbasu zaradi predhodnega, s strani Amerike zrežiranega državnega udara, ki je strmoglavil demokratično izvoljenega predsednika, vsega eno leto pred naslednjimi predsedniškimi volitvami. Ampak seveda, zakaj bi avtor navajal dejstva, ki ne pritrjujeo temu, da je Zahod brezgrešna sila čistega dobrega, Rusija pa sila čistega zla.
Nadaljni primer. Citiram: “Med letoma 2014 in 2022 je prišlo do postopne eskalacije, ki jo zaznamujejo omejeni spopadi, utrjevanje zahodnih sankcij, povečana vojaška podpora Kijevu ter radikalizacija geopolitične retorike v Moskvi. Obsežna invazija februarja 2022 je bila vrhunec tega procesa.”
To je čisto zavajanje. Med letoma 2014 in 2022 je v Donbasu potekala genocidna državljanska vojna, v kateri je umrlo najmanj 14.000 ljudi, večinoma civilistov, med njimi tudi veliko otrok, okrog 2 milijona ljudi pa se je iz Donbasa izselilo, pretežno v Rusijo, ker je ukrajinska vojska vsa ta leta obstreljevala Donbas s topovi, večinoma civilne cilje. Ob tem je v Ukrajini potekala intenzivna derusifikacija, kulturocid in etnocid, karšnega od 2. svetovne vojne v Evropi ni bilo.
Citiram: “Pomembno je omeniti tudi Minska sporazuma, ki predstavljata povezavo med obdobjem zamrznjenega konflikta (2014–2022) in izbruhom vojne v polnem obsegu.”
Državljanska vojna v Donbasu je bila ves čas “vroča” in nikakor ni šlo za “zamrznjen konflikt. Kar je pomembno v zvezi s sporazumoma iz Minska je to, da je Ukrajina pod vplivom Zahoda, odklanjala uveljavitev sporazumov iz Minska, čeprav bi po njih ohranila Donbas in bi izgubila le Krim, ki je bil z referendumom na principu samo-odločbe v skladu z ustanovno listino OZN priključen k Rusiji.
Bivša nemška kanclerka Angela Merkel, sopodpisnica sporazumov iz Minska, je kasneje priznala, da sta bila sporazuma iz Minska sklenjena z namenom pridobiti čas za oborožitev Ukrajine, ne pa zato, da bi bila uresničena. Ukrajina in Zahod sta zavestno izigrala Rusijo in zavrnila vse njene predloge za mirno rešitev spora. Ob tem zahodna propaganda ves čas trdi, da Putinu ni moč zaupati. Čisti makijavelizem, po katerem cilj opraviluje sredstva. O kakem čistem dobrem v boju s čistim zlom tu ni ne duha ne sluha.
Citiram: “Ukrajina ima strateški pomen za obe strani. Za Rusijo nadzor nad Ukrajino pomeni varovanje zahodne fronte, vzpostavitev varovalnega pasu pred Natom in utrjen dostop do Črnega morja. Za Nato in Evropsko unijo sta neodvisnost in odpornost Ukrajine ključni za varnost vzhodnega krila, stabilnost črnomorske regije in ohranitev mednarodnega reda, ki temelji na pravilih.”
Varovanje zahodne fronte? Do leta 2014 Nato in Rusija nista bila v vojni, niti posredni. Je pa očitno, da se je Zahod ves čas intenzivno pripravljal na vojno z Rusijo, kar zlasti kaže širjenje Nata proti vzhodu z namenom obkolitve Rusije. To ni bilo obrambno delovanje, temveč širjenje ameriške hegemonije in ameriškega imperija s pomočjo Nata ter priprava na podreditev Rusije zlepa ali zgrda.
“Mednarodni red, ki temelji na pravilih”: To je rečenica, ki jo uporabljajo ameriški politiki in drugi strateški akterji. Pomeni pa natačno obratno od tega, kar človek pomisli na prvi pogled. Pomeni namreč odmik od mednarodnega prava, kot ga določa OZN, in zamenjavo le-tega s pravili mednarodnega reda, ki jih določa Amerika kot superiorna supersila v času a,eriškega unipolarizma. To obdobje se nepovratno izteka z vzponom zlasti Kitajske, Indije in drugih.
Švejk, pred 2.vojno so pa Rusi NAMENOMA izstradali celo Ukrajino. Od lakote je umrlo več milijonov ljudi. Ukrajinci inajo Ruse V ŽELODCU. Ob napadu Nemčije na SZ so imeli Ukrajinci Nemce za OSVOBODITELJE izpod zločinskega Stalinovega režima. Ukrajinci Rusov NE MARAJO! Kdo sploh ima rad Ruse??? “Bojte se Rusov!” V Jugoslaviji so se do resolucije Informbiroja Rusi obnašali kot GOSPODARJI! Kdo sploh ima rad Ruse??? Te HUDIČE je treba izgnat iz Ukrajine!!!
Gladomor je bil v največji meri posledica suše in propada kmetijstva zaradi zgrešene kmetijske politike v SZ. Umirali so tudi pripadniki drugih sovjetskih narodov, ne le Ukrajinci.
V Stalinovih čistkah so plačali najvišjo ceno prav Rusi. Vsaj 20 milijonov Rusov je izgubilo življenje, bodisi v direktnih eksekucijah bodisi v sibirskih gulagih. Rusi so bili ravno tako žrtve komunizma kot ostali sovjetski narodi.
Zakaj ne stalno poudarjaš, kaj so počeli Nemci med 2. svetovno vojno. Izvajali so genocid zlasti nad Slovani, Judi in Romi. Poleg okrog 10-15 milijonov vojakov, ki jih izgubila SZ, so Nemci pobili še okrog 20 milijonov ruskih civilistov.
iz tebe govori nemoralna rusofobija, čeprav zganjaš (lažni) moralizem.
“Gladomor je bil v največji meri posledica suše in propada kmetijstva zaradi zgrešene kmetijske politike v SZ. Umirali so tudi pripadniki drugih sovjetskih narodov, ne le Ukrajinci.”
NI RES!!!
Vse zgodovinske knjige pišejo, da je Stalin lakoto odredil NAMENOMA, ker so se Ukrajinci upirali kolektivizaciji (takoimenovana gonja proti kulakom). Žito so iz Ukrajine IZVAŽALI.
Slaba letina je le izgovor!!!
“Zgrešena kmetijska olitika” pa je konkretno to, kar sem napisal. Zaradi odpora proti kolektivizaciji.
ŠVEJK: “V Stalinovih čistkah…”
Najhujše čistke so bile v drugi polovici 30. let. Stalin je za čistke izrabil umor Kirova, priljubljenega partijskega sekretarja v Leningradu. Na prvem naslednjem partijskem kongresu je bila le peščica delegatov iz prejšnjega kongresa. Vsi so izginili v čistkah. Tako Rusi kot pripadniki drugih narodnosti. Ampak! Še danes (tako kot prej) so Rusi privilegiran narod. Vsi ostali narodi so drugorazredni. Zato se tudi udarja po Ukrajincih.
ŠVEJK. Še tole: “Iz tebe govori nemoralna rusofobija…”
Vsi vodilni jugoslovanski komunisti prve povojne generacije so se šolali na akademiji Dzeržinski v Moskvi. Vsi so bili AGENTI NKVD. Šolani so bili za to!!! Ti so nam zanesli v Jugoslavijo ruski boljševistični sistem! Z vsemi nezaslišanimi zločini vred!!! Zaradi sankcij Informbiroja po resoluciji, je bila Slovenija najbolj stalinistična republika. Tako so Rusom zlezli v rit!!!
Preživel sem celotni obstoj komunizma pri nas. Od PRVEGA dne. Težko najdeš na svetu bolj zločinski sistem.
Opravičila za vse smrtne žrtve in nacionalizacijo ter revolucijo od izvajalcev ni bilo nikoli. Srčno upam, da nekoč opravičilo pride. Za vse, kar so nam hudega storili. V imenu pokojnih revolucionarjev nam bo najbrž izrekla kakšna leva stranka, ki se bo zavedala, kaj so nam revolucionarji storili.
Ne vem, kaj hočeš pokazati ali dokazxati z navajanjem komunističnih zločinov, katerih žrtev je bila tudi moja družina. In še prej fašističnih in med vojno nacističnih…
Toda ločiti je treba med preteklostjo in sedanjostjo. Vse nekdanje komunistične države, vključno s Slovenijo, imajo za sabo stalinistično obdobje, v katerem so komunistični režimi oziroma njihovi nosilci z imeni in priimki izvajali zločine nad nedolžnimi ljudmi. Toda po razpadu Sovjetske zveze je bilo njihovo stalinistično obdobje vključno z zločini pozabljeno in odpuščeno, razen Rusom in Rusiji. Zakaj?
To je toliko bolj nenavadno, ker je bilo Nemcem in Italijanom odpuščeno njihovo nacifašistično obdobje, krivda za 2. svetovno vojno in krivda za vse njihove zločine in žrtve 2. svetovne vojne, ki gredo v desetine milijonov. Dvojni vatli so več kot očitni.
Odgovor, da je Rusija večni krivec, je preprost. Zahodu vlada Amerika, njeno zunanjo politiko pa določa vojno-industrijski sektor. Ta živi od mednarodnih napetosti in od vojn. Zato je Amerika v stalnih vojnah. Zato njena zunanja politika sloni na načelu, kdor ni znami, je proti nam in je sovražnik.
Rusija je bila odličen izgovor za nepotrebno širjenje Nata, za zganjanje vojne histerije, za oboroževanje. Rusiji je bila dodeljena vloga sovražnika in če hočeš, da se nekaj zgodi, se obnašaj, kot da se je že zgodilo.
Izbruh izzvane vojne v Ukrajini je posledica načrtne politike Nata, zlasti seveda ZDA kot zahodnega hegemona. Govorjenje o stalinističnih čistkah in množičnih pobojih v času Stalinovega režima ne more spremeniti dejstev danes in tukaj. Tisti, ki hoče koga uničiti, je Zahod, ki hoče uničiti Rusijo ne obratno. Nekdanji komunistični/stalinistični zločini so zelo slab izgovor za agresivnost Zahoda do Rusije. Po tem modelu bi morali večno kriviti in vojaško obkoljevati tudi Nemčijo, Italijo in vse njihove kolaborantske države. To je seveda absurd, tako kot je absurd obtoževanje sodobne Rusije za komunistične zločine v obdobju Sovjetske zveze in vodenje politike do Rusije na tej osnovi. Navsezadnje so bili tudi Rusi žrtve komunizma, ne le drugi narodi, in so plačali enormno ceno v človeških življenjih.
Sodobni poskus Zahoda za uničenje Rusije se je razletel v obraz njegovih akterjev kot že prej v zgodovini drugi poskusi.
Nič nisi odgovoril, zakaj se ne spotikaš ob nacifašistične zločine in njihove nosilce: Nemce, Italijane in njihove kolaborante po vsej Evropi.
……, …. …..!
Marko skače, Marko skače po zeleni trati.
Serje v hlače, serje v hlače
z debili se brati.
@francelj
prosim sporoči staršem moje iskreno sočustvovanje…
Sklepaš po sebi?!
Se ne čudim.
Po naše se reče pregovor, ne rečenica, mona ruska…
Spizdi, podla podgana!
Marko, za psihične težave so drugi forumi.
“Kaj se skriva za psihologijo trolov na družbenih omrežjih?
Veste, ljudje, ki postanejo troli na družbenih omrežjih ali internetni troli, ki to počnejo dosledno…
…dejansko obstaja zanimiv profil tega tipa osebnosti. Ponavadi so to ljudje, ki iščejo pozornost, ki uživajo v nelagodju drugih ljudi – to je nekaj, kar imenujemo Schadenfreude. [op. nemško: zlonamerno veselje]
Prav tako nam nekatere raziskave pravijo, da imajo ljudje, ki so spletni troli, nekaj, kar se imenuje temna tetrada (dark tetrad). To so zelo temne osebnostne lastnosti. Ponavadi so to pasivno-agresivni ljudje.
In zaradi anonimnosti spletnega sveta bodo na spletu govorili stvari, ki jih nikoli ne bi rekli drugim ljudem.
In resnično, mislim, da je najboljša stvar, ki jo lahko storite – ne pa najlažja stvar – da jih ignorirate. Ne vpletajte se vanje.”
Temna tetrada (Dark Tetrad) je izraz, ki se v psihologiji uporablja za opis nabora štirih med seboj povezanih in družbeno nezaželenih osebnostnih lastnosti.
Gre za razširitev prvotne Temne triade (Dark Triad), ki je bila dopolnjena z dodano četrto lastnostjo – sadizmom.
Štiri komponente Temne tetrade
1. Narcizem, Grandioznost, občutek lastne pomembnosti, preokupacija s statusom in zahteva po občudovanju. | Iščeta pozornosti in statusa, ki ju na spletu pogosto dosežeta z napadanjem drugih.
2. Makiavelizem, Manipulativnost, izkoriščanje drugih, cinizem, hladna preračunljivost in pomanjkanje morale. | Nagnjenost k uporabi drugih za doseganje lastnih ciljev (npr. izzivanje reakcij).
3. Psihopatija, Impulzivnost, pomanjkanje empatije, pomanjkanje krivde ali obžalovanja, iskanje vznemirjenja. | Pripravljenost škoditi drugim brez slabe vesti, kar olajša kruto vedenje.
|4. Sadizem, Uživanje v povzročanju čustvene ali fizične bolečine in trpljenja drugim.Ključna lastnost pri spletnem trolanju, saj je užitek izvir trolleve motivacije.
Pomen v kontekstu trolov
Raziskave so pokazale, da imajo posamezniki, ki izkazujejo visoke stopnje teh lastnosti (zlasti sadizma in psihopatije), največjo verjetnost, da postanejo dosledni in zlonamerni spletni troli.
Anonimnost spleta tem posameznikom omogoča, da te temne lastnosti izražajo brez družbenih posledic, pri čemer jih navdihuje sadistično veselje ob frustraciji in nelagodju drugih (Schadenfreude).
Slovar slovenskega knjižnega jezika:
rečeníca -e ž (í) knjiž.
1. reklo, fraza: v slovarjih so razložene besede in rečenice; stare rečenice / ljudske rečenice / spet se je potrdila stara rečenica, da nesreča nikoli ne počiva star pregovor
2. fraza, puhlica: rekel jim je nekaj prijaznih rečenic; časopisne, ekspr. oguljene, prazne rečenice / vljudnostne rečenice
praznoglávec -vca m (ȃ) praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci
PROF JOHN MEARSHEIMER, ameriški politolog:
“Ko sem prvič izvedel, da je NATO prestopil svojo najbolj kritično rdečo črto, o kateri sem opozarjal že 20 let, sem ugotovil, da je Zahodna zveza nazadnje opustila zadnjo nitko strateške racionalnosti, ki nas je držala stran od katastrofe. Nikoli si nisem mislil, da bom doživel dan, ko bodo ameriški oblikovalci politike namerno podrli arhitekturo, ki je preprečevala neposredno vojno med velikim silami, a ravno to se dogaja, in posledice bodo preoblikovale svetovni red na načine, ki jih večina ljudi še ne razume.
Moje ime je John Mearsheimer. Zadnjih štirideset let preučujem, kako se velike sile obnašajo, ko čutijo eksistencialno grožnjo. Pisal sem o tragediji velike moči politike, o tem, zakaj narodi tekmujejo za prevlado, in o predvidljivih posledicah, ko ena supersila poskuša ohraniti hegemonijo nad regijami, kjer imajo druge sile temeljne strateške interese.
Kar vam bom zdaj razložil, ni špekulacija. Ni ideologija. To je strukturna logika. To je matematika mednarodnega kaosa, ki se odvija v realnem času. In zahodni svet se spotika v spopad, ki ga ne more zmagati.
Naj bom natančen glede tega, kar se je zgodilo. NATO, zavezništvo, ustvarjeno izrecno za obvladovanje sovjetske moči med hladno vojno, je zdaj prestopilo prag, ki so ga vsi resni strateški misleci, vključno z mano, označili za absolutno maksimalno provokacijo, ki jo ne bo Rusija tolerirala. Ne zato, ker so Rusi inherentno agresivni, ampak zato, ker so racionalni akterji, ki branijo svojo domovino pred tem, kar doživljajo in kar je objektivno eksistencialna strategija obkolitve.
Zadnjih dvajset let se je NATO širil proti vzhodu v neposrednem nasprotju z implicitnim dogovorom, doseženim ob razpadu Sovjetske zveze. James Baker je leta 1990 obljubil Mihailu Gorbakovu, da se NATO ne bo razširil niti en palec proti vzhodu. Ta obljuba je bila prelomljena. Poljska, Madžarska, Češka republika – v redu. To so bili obrati iz hladne vojne, boleči, a obvladljivi. A nato se je NATO potisnil dlje – baltske države in nato, kar je najbolj kritično, ponudil roko članstva v zavezništvo Ukrajini in Gruziji. Državam, ki ležijo neposredno na ruskih mejah. Državam z rusko govorečim prebivalstvom. Državam, ki so zgodovinsko, kulturno in geopolitično prepletena z rusko varnostjo.
To ni bila samo širitev. To je bil eksistencialen vdor. Predstavljajte si za trenutek, če bi Kitajska vzpostavila vojaško zavezništvo z Mehiko in Kanado ter grozila, da ju bo vključila v varnostni blok proti Ameriki. To bi imenovali neznosno provokacijo. Videli bi to kot neposredno grožnjo ameriški nacionalni varnosti. Pripravili bi se na spopad.
Rusija je govorila ravno to zadnjih 20 let, Zahod pa jo je ignoriral. Poimenovali so to paranojo, agresijo, imperializem. A Rusija ni bila paranoična. Rusija je bila racionalna. Rdeča črta, dejanska izrecno izražena rdeča črta, je bila Ukrajina, ne kot sfera vpliva, ampak kot članica Nata.
Ukrajina za Rusijo ni neka oddaljena periferija. Je zgodovinsko srce ruske civilizacije. Je zibelka Kijevske Rusije. Je obrambni pas, ki je stoletja ščitil rusko ozemlje pred zahodnimi invazijami. Ko se je NATO začel pozicionirati za vključitev Ukrajine v svojo vojaško strukturo, je morala Rusija ukrepati. Ne zato, ker je Putin tiran z imperialnimi ambicijami, ampak zato, ker bi vsak ruski voditelj, vsak racionalni ruski voditelj naredil ravno to.
Čemur smo zdaj priča, je neposredna posledica ameriške ošabnosti in strateške slepote. Tukaj je temeljna resnica, ki je ameriški oblikovalci politike nočejo sprejeti. ZDA so ustvarile to krizo. Ne Rusija, ne Kitajska – Amerika.
Nadaljevanje od zgoraj:
“Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Amerika imela izbiro. Lahko bi izkoristila svoj trenutek unipolaritete za gradnjo pristnega svetovnega reda, ki bi temeljil na prilagajanju velikih sil, na priznavanju legitimnih varnostnih sfer, na razumevanju, da je svet multipolarni v strukturi, čeprav je Amerika začasno dominirala v zmogljivostih.
Ali pa bi sledila hegemoniji. Poskusila bi preprečiti, da bi katera koli druga sila kdaj izzvala ameriško prevlado. Razširila bi Nato do ruskih meja. Sankcionirala bi rusko gospodarstvo. Financirala bi barvne revolucije na njegovi periferiji. Poskusila bi režimske spremembe v državah, kot sta Sirija in Libija. Obkolila bi Iran z vojaškimi bazami. Verjela bi, da bo unipolarni trenutek trajal večno.
Amerika je izbrala drugo pot. To ni bilo neizogibno. To je bila izbira, ki so jo naredile naslednje administracije – Clintonova, Busheva, Obama, Biden –, ki so vse verjele, da je ameriška moč tako prevladujoča, tako trajna, da normalna pravila mednarodne politike ne veljajo več, da se velike sile lahko neomejeno obvladuje, da se lahko vojaška obkolitev nadaljuje brez sprožitve odziva, da sankcije lahko uničijo gospodarstvo brez gojenja odpora in tvorbe protizavezništev, da je liberalni mednarodni red tako privlačen, da bo vsaka nacija sčasoma izbrala, da se mu pridruži.
Bili so v katastrofalno zmot. Sankcijski režim proti Rusiji ni oslabil Rusije, jo je združil. Pahnil jo je v objem Kitajske, kar je ustvarilo ravno takšno zavezništvo, ki ga strategija obvladovanja naj bi preprečila. Širitev Nata ni odvrnila ruske agresije, jo je sprožila, ker Rusija ni imela izbire. Soočala se je z obkolitvijo in v določenem trenutku se bo velika sila z jedrskim orožjem odločila za boj, namesto da bi sprejela trajno strateško inferiornost na svojem pragu.
In zdaj, s prestopom rdeče črte Ukrajine, z oboroževanjem Ukrajine do zob, z pozicioniranjem sil Nata bližje ruskemu ozemlju kot kadarkoli od leta 1945, je Amerika sprožila ravno tisti eskalacijski vrtinec, ki bi ga morala preprečevati.”
Vir: Professor John Mearsheimer, YouTube
Samo vojak lahko pripoveduje take neumnosti.