Ključnik: Severna Koreja
Bo Putin s svojim “Z” mirom pretental tudi prepotentnega Trumpa?

Bo Putin s svojim “Z” mirom pretental tudi prepotentnega Trumpa?

Poleg obrobnih, simboličnih predsedniških odlokov o plastičnih slamicah, preimenovanju Mehiškega zaliva, smešnih verbalnih pretenzijah glede Grenlandije, Panamskega prekopa, priključitve Kanade, načrtov za etnično očiščeni Gaza resort, ideološke, verjetno deloma upravičene ukinitve nekritične pomoči “dvomljivim” nevladnim organizacijam po celem svetu … se morda resna zunanja politika nove ameriške administracije končno osredotoča na odnos ZDA do Ukrajine, Rusije, Kitajske, EU. Tudi tu se je že pokazalo nepremišljeno carinsko blefiranje, izsiljevanje. Predsednik Trump je v svoji kampanji razglašal konec vojne v Ukrajini v enem dnevu. Kot ste verjetno opazili, tega ni. Trumpov blef je razkrit tudi na tem področju, nejasni komunikaciji s “prijateljem” Putinom. Kaj sledi?

WAR-nost

WAR-nost

Nekaj je očitno – varnost ni več samoumevna. Tudi ni več tema, kjer bi lahko posamezne stranke zganjale politično demagogijo o lepotah nevtralnosti. Še na študiju ekonomije bi bilo smiselno tisto znano dilemo o maslu ali topovih zamenjati s čim bolj realističnim, kajti prav lahko se zgodi, da brez topov ne bo niti kruha, kaj šele masla na njem. “Da bi preprečili vojno, se moramo nanjo pripraviti.” To je bistvo: doktrina odvračanja. Če se želimo izogniti vojni, je treba investirati v varnost. Smo priča paradoksu; razvoj Zahoda je prinesel dolgo obdobje miru, kjer so države počasi začele pozabljati, da so se vsi mejniki v zgodovini sveta zgodili preko vojn. Upadati je začela ambicija pri ohranjanju vojaške (pre)moči Zahoda. Zaradi zanemarjanja varnosti demokratičnega sveta (z izjemo ZDA) so nedemokratične velesile spoznale, da Zahod postaja ranljiv. Zato so začeli spodjedati svetovni red in mir.

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Rusija se pod Vladimirjem Putinom ne glede na možnost premirja ali celo miru v Ukrajini pripravlja na naslednjo vojno. Evropa, ki je še vedno v svoji coni ugodja, tega še vedno ni dojela. Vojaško ni pripravljena za konfrontacijo z Rusijo, njena obramba bi zaradi nezadostnih zalog streliva brez pomoči Združenih držav zdržala le nekaj tednov. Na drugi strani pa se je Putinova Rusija od invazije na Ukrajino popolnoma militarizirala in vojni podredila tudi svojo ekonomijo. V ideološkem smislu je ultrakonservativna Ruska pravoslavna cerkev podprla fašistične teze skrajnih teoretikov t.i. ruskega sveta, ki temeljijo na občutku superiornosti ruske nacije in njenemu božjemu mandatu, da obvladuje ozemlje med Lizbono in Vladivostokom.

1001 noč Putinove vojne, ki divja tudi na slovenskem spletu

1001 noč Putinove vojne, ki divja tudi na slovenskem spletu

24. februarja 2025 bodo minila tri leta od ruske invazije na Ukrajino, danes pa obeležujemo tisoč dni te vojne. Statistika je kruta: več kot 12.000 civilnih žrtev na ukrajinski strani, poleg tega tudi prek 10 milijonov beguncev: trije milijoni razseljenih znotraj države, sedem milijonov jih je odšlo v druge evropske države. Največji eksodus na evropskih tleh po letu 1945. Četrtina Ukrajine je posejana z minami, uničenih ali močno poškodovanih je 1358 šol, 580 zdravstvenih ustanov … Najmanj ena generacija otrok bo nosila neposredne posledice te vojne.

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Izrael in Ukrajina imata skupna sovražnika v podobi zahodne skrajne levice in skrajne desnice. Tako skrajni levici kot skrajni desnici sta namreč skupna antisemitizem in zagovarjanje Putinovih dejanj v Ukrajini. To je dodaten dokaz, da ima politična premica v resnici obliko podkve in da so si skrajni levičarji in skrajni desničarji med seboj bolj podobni, kot so si to sami pripravljeni priznati. In če so Judje v obstoječih razmerah meritokracije kot družbena skupina posebej uspešni, so pač priročni dežurni krivci in nepogrešljivi v teorijah zarot. In če Rusija vnaša kaos v mednarodne odnose, potem je njihova zaveznica pri slabitvi obstoječega reda na Zahodu.

Severnokorejci na poti v Ukrajino, ta pa še vedno z zvezanimi rokami glede uporabe raket dolgega dosega

Severnokorejci na poti v Ukrajino, ta pa še vedno z zvezanimi rokami glede uporabe raket dolgega dosega

V senci vsakodnevnega bližnjevzhodnega zaostrovanja, finala predvolilne kampanje v Združenih državah Amerike, je tam nekje v Ukrajini še vedno vojna, omejitve Zahoda glede uporabe dobavljenega orožja na ozemlju Rusije pa vedno bolj bizarne, bile bi komične, če ne bi šlo za vprašanje preživetja države, naroda. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je sicer v diplomatski ofenzivi glede njegovega “načrta za zmago”, ki pa je osnovi samo nova obupana prošnja po konsistentni politiki, pomoči zahodnih zaveznikov, ki bi ustavila rusko izčrpavanje obrambe Ukrajine. Ta ob pomakljivi, nekonsistentni pomoči ne more vzdržati v nedogled, čeprav so v nebo vpijoče tudi logistične, kadrovske in tehološke težave okupatorja Putina, kar nenazadnje dokazuje nujna pomoč Irana in Severne Koreje ter ukrajinsko vztrajaje v ruski regiji Kursk, ki pa verjetno tudi ni vzdržno na dolgi rok.

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

Tretje leto: Kljub vsej propagandi Rusija ekonomsko trpi zaradi Putinove vojne

Tretje leto: Kljub vsej propagandi Rusija ekonomsko trpi zaradi Putinove vojne

V soboto bosta minili dve leti od ruske invazije na Ukrajino, ki je uspela zdržati in se še vedno upira agresorski vojski. Prve prave vojaške provokacije so se sicer začele že na današji dan, le redki pa so verjeli, da se bo vseobsežni napad res zgodil. Kljub agresivni propagandi Kremlja, ki je celo nekaj zahodnjakov uspela prepričati, kako sankcije Rusiji sploh niso škodovale, celo nasprotno, ruski vsakdan še zdaleč ni idiličen. Socialne in ekonomske posledice vojne so hude; stroški za vojsko so se v dveh letih dvignili za 300 odstotkov, okoli 8 % celotnega ruskega BDP gre samo za financiranje te vojne. Najhujši udarec za Rusijo pa je več kot milijonski osip v demografiji. V zadnjih dveh letih je iz Putinovega imperija pobegnilo najmanj 800.000 Rusov. Na ukrajinski fronti jih je za vedno ostalo (ali pa so se vrnili ranjeni) okoli 300.000.