Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Slika: fotomontaža + PORTal

Avtor: | 18. marca, 2024

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je lahko res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Kredibilnih zunanjih opazovalcev teh “volitev” namreč ni bilo, ni smelo biti. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

Putin menda tudi ni imel pojma, da je Rusija pripravljala vsesplošen napad na Ukrajino, nima pojma o tem, da Rusija sistematično uničuje civilne cilje v Ukrajini, izvaja poltiko požgane zemlje, uporablja iranske drone, severnokorejsko strelivo, ugrablja ukrajinske otroke, fizično odstranjanjuje vse politične nasprotnike v Rusiji … Navalnega je hotel izpustiti iz zapora, ga zamenjati za ruskega vohuna, pa tudi nima nobenega pojma o padanju sodelavcev z devetih nadstropij različnih stavb po vsem svetu.

Voditelj Rusije je patološki lažnivec. To dokazujejo vsa njegova dejanja.

Ena prvih čestitk za novo demokratično zmago Putina je priletela iz Severne Koreje (Slika: X)

Zanimivo je, kdo mu je nekritično čestital ob njegovi novi “zmagi” na festivalu demokracije v Rusiji. Seveda je bil med prvimi voditelj Severne Koreje, pa Bašar Asad, predsednik Sirije, iranski predsednik Ebrahim Raisi, bolivijski predsednik Luis Arce. Pa tadžikistanski predsednik Emomali Rahmon. Čestitke je seveda prejel tudi od predsednika Venezuele Nicolasa Madure in predsednika Nikaragve Daniela Ortege. Čestital mu je tudi predsednik bosansko-hercegovske entitete Republike Srbske Milorad Dodik, ki je Putina označil za velikega državnika in prijatelja, “na katerega se lahko vedno zanesemo in ki bo čuval naše ljudi”. Čestitka, sicer bolj diplomatska, ne tako navijaška, je prišla tudi s Kitajske. Cvetober svetovnega demokratičnega sveta in dosežkov.

Številni svetovni, evropski mediji pa so načrtno ali v poplavi drugih informacij, zasičenja z neumnostmi Putina, povsem zanemarili nemogoče pogoje, pod katerimi so dejansko potekale te domnevne “volitve”, ki so bile v bistvu Putinova predstava za notranjo in deloma zunanjo javnost – Potemkinova vas demokracije, kjer fizično izločiš vse konkurente, zatem pa tragikomično slaviš svojo rekordno zmago. Na zasedenih ukrajinskih ozemljih so morali ljudje glasovati celo ob prisotosti ruskih vojakov, plačancev, ki so pregledovali njihovo glasovanje. Takšno Putinovo posiljevanje, izkoriščanje stisk ljudi, ki so prisiljeni v eno in edino rešitev, oddajo glasovnice s Putinovim imenom, ne moremo imenovati volitve. Žal pri nekritičnosti poročanja o tej farsi spet izstopajo številni slovenski mediji. Nihče ni omenil, da so volilni imeniki na ukrajinskih, okupiranih področjih prirejeni, zbrisali so so vse Ukrajince, ki so se pod pritiskom okupacijskih oblasti izselili, zbežali pred poruščevanjem.

Demokratični pogoji glasovanja na začasno okupiranih ozemljih Ukrajine. Mobilna glasovalna enota, ki jo strumno nadzoruje ruski vojak, da bo glasovanje v skladu z demokratičnimi navodili iz Moskve. (Slika: NEXTA)

S skoraj 90 odstotki podpore je Vladimir Vladimirovič Putin v treh volilnih dneh dokazal, da popolnoma obvladuje rusko državo in družbo. Po letu 1991 nobenemu ruskemu predsedniku ni uspelo dobiti tako visoke podpore, še najbližje Putinu je bil – če smo cinični – Vladimir Putin na prejšnji predsedniških volitvah, ko je prejel okoli 73 odstotkov glasov. Po Putinu torej še več Putina lahko zaključimo in ob tem dodamo, da si je vladar Kremlja po dobrih 23 letih, kolikor je na oblasti, zdaj zabetoniral oblast vsaj do leta 2030. A če bo zdrav, kar je povsem mogoče, verjetno celo do 2036, s čemer bo presegel tudi svojega vzornika Stalina in se zapisal v zgodovino kot eden izmed avtokratov z najdaljšo vladavino v moderni zgodovini.

Video: ob posnetem teroririziranju volivcev bi pričakovali, da bo za Putina glasovalo vsaj 100 % volivcev (Slika: X NEXTA Agency)

Glede volitev, ki so bile svojevrstna farsa, lahko zapišemo, da bodo še otežile kakršno koli javno kritiko v Rusiji, iz katere bo pobegnilo še več mladih, ne zgolj moških (strah pred vpoklicom), pač pa tudi žensk, celih družin itd.. Še bolj se bosta polarizirali dve Rusiji – podobno kot na začetku 20. stoletja po boljševiški revoluciji, ko je velik del Rusov pobegnil iz države, ko so na oblast prišli Leninovi revolucionarji, čez nekaj let pa še Stalin, ki je po vseh “statistikah” največji zločinec v zgodovini človeštva. Toda “normalni” in “svobodni” del Rusije bo obsojen za emigracijo, medtem ko bo velika večina ostala v domovini, kjer jim bodo še naprej prali možgane in jih imeli za topovsko hrano danes v Ukrajini, jutri pa morda še kje drugje.

Človeško življenje v Rusiji pod Putinom namreč ni vredno nič.

Putinov oblastniški triumf bo imel seveda posledice tudi za zunanji svet. Ukrajina lahko pričakuje eskalacijo vojne in če ne bo ponovno dobivala polne logistične podpore (orožje) Združenih držav Amerike in Evrope, ji bo trda predla. Če jeseni zmaga Donald Trump, bo Putin slavil že drugič v tem letu, kar z drugimi besedami pomeni, da se bo za Ukrajince vojna verjetno končala s statusom quo; ohranili bodo natanko toliko ozemlja, kolikor ga bodo nadzorovali na dan, ko bo Trump izsilil premirje, temu bodo sledila mirovna pogajanja, na katerih bodo legalizirali razmere na terenu. Zato se Putinu mudi. Če bi slučajno Ukrajina pritisnila nazaj, ne bo bo mogel pristati na pogajanja, saj ga bodo politično “pojedli” domači akterji, ki jim je že leta 2022 obljubil lahko zmago in nekakšno fevdalno razdelitev novih teritorijev.

Slovenski mainstream mediji, zlasti RTV Slovenija, se glede teh volitev sprenevedajo, kot da smo država BRICS ali celo neuvrščeni. Kaj pomenijo izrazi v naslovu? Da so bile Putinove volitve problematične le za “zahodne države”?

Takšen scenarij, ki bi bil za Evropo dolgoročno poguben, je možen. Morda se ga ta hip najbolj zavedajo na Finskem, Švedskem, v Latviji, Estoniji, Litvi, Londonu, Parizu in Varšavi, počasi se jim začenja svitati tudi v Berlinu, kjer so do Moskve vedno gojili “posebne odnose”, in sicer ne glede na to, kdo je bil vladar v Kremlju. Nenavadno ostri toni trikotnika Pariz-Varšava-Berlin, ko gre za Rusijo, dajejo slutiti, da so ključni igralci EU že “spregledali” Putinovo igro, ki računa na Trumpovo zmago in pokoritev Ukrajine. Britanci niso toliko naivni, da ne bi prišli do istih zaključkov, poleg tega je nedavno njihov obrambni minister v zadnjem hipu odpovedal obisk Odese, saj naj bi obveščavalci dobili namige, da bi lahko prišlo do ruskega napada. Naj spomnimo, pred nekaj tedni je le okoli 50 metrov od konvoja, v katerem je bil tudi grški premier Micotakis, eksplodirala ruska raketa.

+++

Edina stvar, ki jo Putinu lahko vsaj deloma, mogoče pretežno verjamemo, je dejstvo, da si (vsaj trenutno) ne želi spopada z NATO paktom, neke tretje svetovne vojne, ki jo sicer neprestano omenja. Ker potem ne bi mogel uživati v svojem “uspehu”, torej restavraciji Sovjetskega cesarstva, kar ocenjuje kot svoj osebni življenski dosežek. Vladimir Vladimirovič namreč neizmerno uživa v vladanju, moči, izživljanju nad drugače mislečimi. Kaj se bo zgodilo potem, ko bo sam ugotovil, da mu življenska moč usiha, pa je stvar naslednje shrljivke razvoja Putinovega režima. Glede na njegovo starost se moramo začeti pripravljati tudi na to.

25 komentarjev

  1. deni

    Zmerno konzervativni komunist in filozof Žižek je nedavno v pogovoru z Morganom izjavil, da je Putin mračnjaški, konservativni religiozni fanatik in, da mu je sama Ukrajina z oddanim atomskim orožjem utrla pot. In, da podpira evropske ultra desničarje-ke a la Le Penovo in podobne. In opozoril na imperialno ekspanzionistično državo in dlje, ko se jo bo toleriralo slabše, oziroma grozovitejše bo.

    Tudi levičarje je opozoril, da s svojim načinom vsiljevanja ene resnice spodbuja populistično desnico. Tokrat se pa deloma strinjam z njim, ker je sprevidel kljub njegovimi marxističnimi pogledi politiko ruskega hegemona.

  2. Miller

    @jaz,
    kdor je v Hitlerjevi Nemčiji izjavil – povedal resnico, da so Rusi zmagali pri Stalingradu, je bil označen za komunista, rusofila in je končal v krematoriju.

    Danes se zgodba v EU ponavlja: kdor našteva samo in edino dejstva – resnico z ukrajinske fronte, brez hvaljenja kogarkoli, je označen za rusofila, putinista in na srečo (še) ne konča v krematoriju. Kajti resnica se ne sme slišati, ker je neprijetna in grozljiva. Vsak dan je ubitih 700 ukrajinskih sinov, bratov, očetov. Vsak dan !

    Mobilizacija v Ukrajini ima razpon od konca študijev do 60 let, zdaj pa je visoki Ameriški senator Lindsey Graham je pozval Ukrajinsko oblast naj mobilizira mlajše.
    „Vi otroke, mi vam damo orožje“.

    Frelihova je imela v nečem prav: katoliki naj zase, za otroke in vnuke iz kartona izrežejo puške in bombe in naj jih povežejo v butarce ter jih nesejo to cvetno nedeljo žegnat.
    Očetje pa naj gredo na fronto pomagat. Da ne bodo samo jezikali kot Nike…

    Jezus je s takimi kristjani, ki širijo njegove zapovedi zelo, zelo zadovoljen. Tudi Marija, kraljica miru.

    Ps: @jaz, pa ne rabiš odgovarjati, ker si že vse in še več povedu.

  3. Edelweiss

    In kljub temu je v Sloveniji polno pajacev, ki Putina podpirajo. Neverjetno.

  4. Miller

    Več kot 70 let so na svetu že atomske bombe in bojni strupi. In diktatorji vseh barv.
    Do danes je oboje uporabila edino ZDA, ki je atomski bombi vrgla na Japonsko (na civiliste !) in bojne strupe na Vietnam (na civiliste !).
    Da bi dokazali, da Irak nima bojnih strupov, je Zahod okupiral Irak in pobil milijon civilistov. Who cares ali po domače, več je bilo prelitega črnila o sorosovem plačancu Navalnem, kot o milijon pobitih civilistov v Iraku…

    Diktatorje danes Zahodni politiki – vojni hujskači, ki so na povodcu orožarske industrije, uporabljajo najprej za strašenje in posledično ustvarjanje fobij in nazadnje strahu. Potem se poneumljene ovce kar same strižejo (praznijo denarnice za vojaški klump).
    Orožarski lobiji z nasmehom štejejo cekine, ovce pa razpravljajo o ideologijah in diktatorjih…

    • deni

      Miller seveda deloma drži, prvič je bil uporabljen s strani Nemcev, potem s strani Italijanov v Abesiniji, Iračanov na Kurde. Tako, da resnično zahod ima prste vmes. Glede hujskačev, jih imaš povsod zahodnih in vzhodnih na pretek. Kar se pa tiče atomskega orožja se do sedaj res ni uporabilo, edino na Japonskem. Vendar v teh časih ne veš komu se bo popolnoma skegljalo.

      • Miller

        deni, vedno so bili “časi”. In vedno bodo.
        V JLA so nas strašili, da nas bodo napadli ti in oni. Na koncu smo sami sebe.

        Včeraj je na Faktorju zagrizen Katoliban Janez Konzerva izjavil, da so slovenski katoliki proti kakršnem koli miru, ki ga priporoča papež…

        …kljub dejstvu, da je v povprečju ubitih več kot 700 ukrajinskih vojakov (bratov, očetov)/ dnevno. Ruska vojska se premika proti zahodu cca 100 m/dnevno.

        Na koncu se bo izkazalo, da je bil največji sovražnik Ukrajincev zeleni klovn. (že od leta 2015)

        • deni

          Imel je svoje mišljenje, ampak tista Frelihova je pa bila tako prorusko nastrojena, da se je na kilometer videlo. Seveda je kot dopisnica živela v Moskvi na Putinov račun.

        • jaz

          Joj, joj, Miller zgodovinar, a te daje demenca? Pozabil si našteti Srbe, ki so iz čistega mira pobili zajetno količino Bošnjakov…tako iz čistega dolgoćasja tja v oblegano Sarajevo. sicer pa, če si Rusofil si tudi Srbofil.

  5. deni

    Nekdo od komentatorjev je enkrat omenil, da moraš za voznika tovornjaka napraviti kup psihotestov in tudi za nekaj poklicev, ki niso neposredno “nevarni” za ljudi.

    Za nekoga, ki vodi sto milijonsko državo in ima pri sebi gumb za sprožitev jedrske bombe pa ni potrebno nič drugega kot kup denarja in ambicije ter mletje tekmecev. Ruski predsednik je neizmerno maščevalen, Biden senilni starec, Trump neizmerno egocentrični arogantnež, Kitajec Ši se zaveda vedno večje superiornosti Kitajske, Kim surovež in vsi ti kalibri imajo v rokah atomsko orožje. So še diktatorji manjših držav s proizvodnjo raznih bojnih kemičnih, bioloških strupov, zelo učinkovitih vendar veliko veliko cenejša varianta.

    Če to ni razlog za zaskrbljenost, da lahko samo eden od teh tipov potencialni psihopat sproži verižno reakcijo, ki bo usodna za velik del sveta.

  6. Miller

    Video zažiga !
    hahahahaha
    (produced directly from Havas Digital Kyiv)

  7. slavkope

    Resnici na ljubo je vendarle treba povedati, da je Radio Slovenija 1 v včerajšnjem Studiu ob 17. uri ponudil dovolj korektno večplastno podobo Putinove diktature ter mojstrsko uprizorjenih/simuliranih “demokratičnih” volitev, ki mu bodo zagotovile nadaljnje neomejeno vladanje in nadaljnji teror strahovlade ob vsestranski pomoči absolutno podrejene FSB, policije, vojske, pravosodja, medijev in specialnih kriminalnih “hekerskih” enot za bojevanje na svetovnem spletu.

    A bolj od Putinove imperialistične strahovlade nas mora trenutno vznemirjati in resno skrbeti predvolilno dogajanje v sosednji Hrvaški, kjer je presegel vse svoje državniške pristojnosti in vsa svoja ustavna pooblastila neobvladljivi in nepredvidljivi Predsednik RH Zoran Milanović, ki se je samovoljno postavil kar na čelo strankarske kandidatne liste opozicijske stranke SDP ter razglasil na parlamentarnih volitvah za skupnega kandidata opozicijske levice pod komando SDP kar za kandidata za premiera Vlade RH.
    Na utemeljeno uradno svarilo in opozorilo ustavnega sodišča, da bi moral pred veljavno vložitvijo kandidature na eni od strankarskih kandidatnih list kot Predsednik RH nepreklicno odstopiti s funkcije neposredno izvoljenega predsednika vseh državljanov RH, se je brezsramno egocentrični neformalni prvak leve opozicije odzval z barbarskim zmerjanjem institucije ustavnega sodišča in nezaslišanimi žalitvami ustavnih sodnikov, kar je proti-ustavni in proti-institucionalni incident političnega samodržca brez primere.

    Ker sodi neformalni prvak opozicijske stranke SDP Zoran Milanović med (slabo) prikrite Putinove politične častilce in kibice, ni izključeno, da s svojo skrajno barbarsko in proti-ustavno politično akcijo ne uresničuje delegirane Putinove destruktivne in razkrojevalne politike na Balkanu in v državah članicah EU.
    Če prištejemo njegovo pro-rusko politiko k Orbanovi in Ficovi politiki na Madžarskem in Slovaškem, se nam naenkrat razkrije globlje ozadje in globlja povezanost najbolj brezsramno radikalnih pro-ruskih politikov v srednji Evropi in na Balkanu.
    Če k njim prištejemo še Vučića iz Srbije, Dodika iz BIH in novo pro-rusko vladajočo koaliciji v Črni gori, potem se rišejo v državah nekdanje SFRJ nove konture veliko-ruskega vplivnega področja, ki ima seveda svoje zveste agente in prikrite operativce tudi v političnih in agit-propovskih krogih v RS.

  8. APMMB2

    Komunizem ni obstojen. obvladuje državo dokler država ne propade.
    Tako je propadla Sovjetska zveza, propadla je tudi Jugoslavija.
    Zanesljivo bo propadla Kuba. Severna Koreja še ni propadla zato, ker jo podpirata Kitajska in Rusija, so pa tam razmere katastrofalne in večina Severnokorejcev trpi za lakoto.
    Rusija pa stopa po isti poti, če ravno je preživela zlom Sovjetske zveze.
    Putin obnavlja Sovjetsko zvezo. Delno želi Rusiji priključiti bivše republike, pred vsem pa je usodna restavracija diktatorskega režima Sovjetske zveze , ki je med Rusi zatrl vsako svobodo in smisel življenja. Rusi so začeli izumirati in če ob razpadu Sovjetske zveze ne bi odcepili izslamskih držav, bi danes Rusija že bila islamska država.
    Reagan je Sovjetsko zvezo prislili v vojno zvezd,ki jo je dokončno gospodarsko zlomila. Sovjetska zveza ni bila sposobna slediti tehnološkemu napredku, ki ga je vojna zvezd terjala. Gospdarstvo je propadlo, Sovjtsko zvezo je zajela lakota in splošno malodušje in konec je bilo vojaške velesile.
    Po propadu je nastala Rusija, ki bi se lahko priključila demokratičnim državam, pa se žal ni, ker sta to prperečili dve vrojeni slabosti Rusov. Prvi vzrok je vodka,ki je uničila demokrata Jelcina, drugi pa pravoslavje, ki Ruse povzdiguje v božje ljudstvo, ki ima vedno prav.
    Ob razmišljanju o Rusij in Rusiji se sprašujemo, zakaj se ne morejo vklopiti v Evropo, če so Evropejci? Edini racionalni vzrok je pravoslavje.
    Sami pravoslavci trdijo da so oni pravi kristjani, da imajo vedno prav.
    Pa to ne drži, saj pravoslavci niso doživeli velikih reform in razsvetljenstva. Niso spremenili pisave in ne koledarja, sami se izolirajo in se nočajo integrirati z zahodnim svetom.
    Razen tega se nočejo odpovedati svojim gospodarjem.
    Vedno morajo imeti gospodarja, pa naj bo kakršen koli. Običajno se spremeni v tirana, kot so Ivan Grozni, Peter Veliki in sveda Lenin in Stalin. Sedaj vstopa v njihove čevlje tudi Putin.
    Putin gre po poti sovjetskih vladarjev, kar pomeni zanesljivi konec Rusije.
    Kakšen bo ta konec je sicer težko napovedati, saj obsoja več možnosti.
    Prva je ta, da Rusi zrušijo Putina in se začne v Rusiji demokratizacija,kakršno je napovedal že Gorbačov.
    Druga možnost je razpad na več držav in ohranitev pravoslavja in ruske kulture na vsem ozemju Rusije
    Tretja možnost pa usodno spreminja razmerja v svetu. Ta je zelo realna, namreč, da Kitajska zasede Sibirijo vse do Urala in zapreti Evropi.
    Ta možnost je zelo realna, saj bo vojna v Ukrajini kmalu Rusijo izčrpala in jo porazila.
    Naj tukaj omenim Polono Frelih in njeno rusofisko predstavo o tej usodni vojni in sveda zmago Vladimira Vladimiroviča Putina.
    Putin je Rusijo pahnil v vojno,ki jo ne more zmagati. Rusko gospodarstvo je prešibko, da bi si lahko dovolilo tako zahtevno vojno ob ogromnih izgubah. Priznati je potrebno, da sankcje proti Rusiji delujejo. Ne sicer tako, kot si to želitia Evropa in ZDA ,kljub temu pa delujejo. Putin je moral pognati oboroževalno industrijo, kar pomeni ogromne izdatke, ki hromijo standard Rusov. Iz Rusije je pobegnilo nekaj milijonv sposobnih Rusov,kar se pozna pri razvoju Rusije. Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da vojak na fronti zaposljuje deset delavcev v zaledju. Rusija mora kupovati vojaško opremo, kar predstavlja še dodatno finančno breme. Med tem ko se države članica NATO pakta srečujejo z dvigom sredstev za oborožitev na 2%, pa se Rusija srečuje z dvigom sredstev za vojno v višini 30%.
    Vsakemu normalnemu človeku je lahko jasno, da takšnih stroškov ne more preživeti nobena država.
    Briljantni uspeh Putina na volitvah je samo velika farsa, plod propagaande.
    Pa kaj bi o propagandi, saj smo sami žrtve Golobove propagande,pa vidimo , kam nas to pleje.

  9. Jože

    Opažam, da se večji del slovenskih medijev že nekaj časa korak za korakom obrača proti Rusiji in da je antiamerikanizem zastrupil toliko medijev, da je že težko najti tiste ki so ohranili neko vsaj približno kritično distanco in trezno glavo. Kam to pelje raje ne razmišljam. Hvala ekipi tega portala da drži “bojno črtno” proti putinistom v sloveniji, katerih ni malo!

  10. deni

    Putin se še predobro zaveda, da te vojne ne sme izgubiti, oziroma se odpovedati delu Ukrajine, ki si jo trenutno lasti. Videl je kaj se je zgodilo Gorbačovu, ko je iz Afganistana odpoklical vojsko. Rusi prenesejo vse, samo poraza ne. Če bodo, ker enkrat bodo mirovna pogajanja se bo igralo in plesalo po njegovih notah.

    Vojno industrijo že prej, ko je Zahod še spal kot Trnjulčica je Putin krepil in s puhlicami zavajal naivne zahodne politike. Zdaj pa dela VI neprekinjeno, pa ne zaradi Ukrajine, ki bi jo v primeru, da se zahod ustraši pospravil za malo malico. Temveč kot je bilo omenjeno za vzpostavitev Leninivih mej, kar sploh ne skriva. Itak pa trdi, da je največja katastrofa v 20. stoletju razpad SZ.

    Se pa drži Stalinovega reka, da je en ubiti človek zločin, milijon in več pa zgodovina. Gruzijo je že napadel, dele Armenje prepustil Azerbejrdžanu, ki jo je s pomočjo Turkov še dodatno oslabil. Genocid Turkov ni pozabljen in bodo Armenci raje ruska vazalna država kot turška. Ostale v tem zaledju so pa itak pod njegovim vplivom.

    V primeru, da Ukrajina postane vazal kot Belorusija so Baltske države in Poljska na dosegu roke, ampak tukaj se pa lahko zaplete, ker so pod dežnikom NATA. V tem grmu pa tiči zajec z imenom III. sv vojna in posledično jedrska vojna. Grožnje, sploh Medvedjeva so popolnoma nesmiselne, ker se tudi Putin zaveda, da bi ob morebitnem jedrskem spopadu, tudi sam izgubil vse ugodnosti vladanja. Da pa bi vladal iz jedrskega zaklonišča razrušeni s sevanjem okuženi Rusiji in mrtvim ljudem, pa najbrž ni ravno to kar bi si želel. Seveda bo tudi Zahod in še kdo pristal v jedrski zimi. Tega pa si razni navijači ne želijo-mo, ker to pa niso več mačje solze, oziroma nogometna tekma. Staus quo po slej ali prej vzpostavljen, ampak na kakšen način, če bo še ostal, kakšen normalen človek. Einstein je že zdavnaj razložil, da bo IV. sv. vojna potekala z loki in puščicami. Neki pregovor ali karkoli že, pravi, da bodo-mo živi zavidali mrtvim. To pa ni već hec.

    • ren

      “Itak pa trdi, da je največja katastrofa v 20. stoletju razpad SZ.”

      Jaz pa pravim, da je največji kiks 20. stoletja – oktobrska revolucija

      • Peter klepec

        Revolucije se dogajajo. Kiks je bila reakcija Evrope, ki je Rusijo prepustila revoluciji. To se mascuje. Podoben refleks je v Ameriki, kjer se tudi radi povlecejo v svojo skoljko dokler ni prepozno. Hudo je, da folk vedno voli psihopate v vodstvo drzave.

        • miro

          Oktobrska revolucija je bila financirana s strani velekapitala, kot je običajno. Sledi denarju…

          • Peter Klepec

            A kar Americani so jo financirali? Menda zato, da ima sedaj vojna induistrija kaj pocet?
            Bodite resni!
            Od tega je res le, da so Nemci podtaknili Lenina, ker so hoteli na tan nacin dobit vojno.

        • deni

          Ko so menjševiki vrgli carja Nikolaja v februarski revoluciji je Kerenski prevzel vodenje države in carja izoliral. Takrat je Lenin še bival na varnem v Švici. Z Nemci se je pogodil, da bo sklenil z njimi separatni mir. Nemci so mu omogočili povratek v Rusijo, nakar je sledila oktobrska revolucija, ko so boljševiki vrgli zmernega Kerenskega, da je moral zbežati na Zahod. Pravljice, kako je Lenin začel revolucijo so samo komunistična propaganda in samo v toliko, da je dal pobiti carjevo družino, ki je že itak bila zaprte v neki hiši.

          • ren

            Ko sem pred par leti bral podoben post, kjer je bil omenjen Kerenski, mi je padlo na pamet, da lahko poguglam, kako je bilo potem z njim. Umrl je v New Yorku leta 1970.

  11. ren

    Jeseničnikova v TV Dnevniku RTV pravi, da je bil Putin pripravljen Navalnega izpustiti iz aresta in ga zamenjati za ruske vohune, ki so zaprti v Evropi, a je Navalni umrl v zaporu na visokem ruskem severu.
    Kako ta pesjan ruski LAŽE! Če bi imel resen namen, da ga izpusti, bi bil zaprt vsaj v evropskem delu Rusije, v milejšem podnebju.
    Pri nas bo pa Putina po lažeh kmalu prehitel tavarišč golob.

    • Arno50

      Zakaj ni dvoma, da je jeseničnikova proruska novinarka? Njeno bivanje / najemnino v moskvi v celoti plačujejo rusi…..
      Kar pomeni, da že v osnovi mora poročati v bran putleju in njegovemu režimu. V nasprotnem primeru bi izgubila vse privilegije.
      Če bi želeli objektivno poročanje iz moskve, bi morali jeseničnikovo nemudoma odpoklicati in v moskvo poslati nekoga, ki ne bi bil z ničemer vezan na ruske ugodnosti…. in ki ima ….jajca.
      Takšnega novinarja pa RTVS preprosto nima.

      • jože

        A to drži, lahko kot medij to preverite če Rusi res plačujejo najemnino Jeseničnikovi v Moskvi?!!!

    • Peter klepec

      Ampak, saj vemo, da ruski politiki lazejo od vekomaj. In vendar novinarji se vedno citirajo kaj je Putin rekel. Zanimive so edino analize zakaj je rekel, kar je rekel.

  12. RuSSkimir

    Vsaj en približno analitičen članek, vse ostalo v medijih je neko prazno povzemanje agencijskih novic in nekritično podpiranje Putinovega režima.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo


Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija “celovito uredila upravljanje migracij”, kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.

Kdo ali kaj sploh še lahko reši Svobodnjake pred potopom na evropskih volitvah?

Sestavljanje Svobodnjaške liste za evropske volitve je v bistvu nekakšen strnjen odraz, prikaz delovanja trenutne vlade. Kaže se izredno plitek kadrovski bazen, vsebinska votlost, kaotična organizacija, spori med frakcijami, pridruženimi člani, predvsem pa odsotnost kredibilnega, verodostojnega vodenja. Svoboda je najprej določila sedem članov liste, ki jih predsednica sveta stranke na novinarski konferenci niti ni znala našteti, eden od sedmih potrjenih članov (Klemen Grošelj, ex LMŠ) pa je včeraj užaljeno umaknil svoje soglasje h kandidaturi. Očitno je, da je predsednik stranke in vlade v stiski in brez resnih idej, v poplavi takšnih in drugačnih svetovalcev, svetovalk, mešetari z imeni in “šank” idejami, popolnoma enako kot vodi vlado.

Ali je naša pokojninska blagajna res tempirana fiskalna bomba?

Verjetno ne mine teden, da ne bi prebrali kakšnega prispevka o nevarnostih in tveganjih Slovenije zaradi neugodnih demografskih gibanjih zaradi vse večjega deleža starejših oseb. Že leta, če ne desetletja, tako beremo članke, kako je naša pokojninska blagajna prazna, kako bo vprašljivo izplačevanje pokojnin tudi v sedanji višini, kako bomo morali namenjati za pokojnine največ med vsemi državami EU, kako bo potrebno delati “do smrti” in podobno. A ko pogledamo tekoča gibanja, so vsaj dosedanji trendi daleč od zloveščih napovedi. V zadnjih 30 letih samostojne države namenjamo za pokojnine ves čas približno podoben odstotek BDP. O zlomu pokojninskega sistema govorimo že deset ali dvajset let, razmere v tem času pa so se celo nekoliko izboljšale …

Priznanje Palestine, zloraba zunanje politike in Vojko Volk kot najboljši zunanji minister

Koalicija Roberta Goloba vedno več pozornosti namenja zunanji politiki, saj so priznanje Palestine, izgon ruskega atašeja in aktivnosti Slovenije v Varnostnem svetu OZN vedno priročne zgodbe za preusmerjanje pozornosti domače javnosti. Koga zanimajo hirajoče državno zdravstvo, poplava stavk, precenjeni infrastrukturni projekti, korupcija na vsakem koraku delovanja vlade, politično kadrovanje, popoplavna obnova in podobo, če pa so tu odmevne zgodbe, ki zaposlujejo javnost, da se ji ni treba ukvarjati z aktualnimi problemi in zanje najti krivca. Toda zloraba diplomacije oziroma zunanje politike za domače, notranjepolitične igrice je vedno nevarna in se praviloma konča s težkimi posledicami za tistega, ki si je to privoščil.

Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Socialne demokrate, ki jih pričakovano zapušča Tanja Fajon, še danes definira, a hkrati tudi notranje frustrira fenomen Boruta Pahorja. Nekdanji predsednik republike in šef stranke SD, ki se mu nekateri luzerji na levici posmehujejo in ga podcenjujejo, je namreč edini voditelj stranke SD, ki je doslej z njo zmagal na volitvah in ji omogočil prevzem oblasti. O številnih razlogih, zakaj je Pahorju to uspelo, lahko debatiramo na široko, ampak ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so mu šle v prid, gotovo ne moremo mimo tega, da je Borut Pahor otrok stranke SD, insajder, narejen in zgrajen politični človek, ki je dojel pomen spoštljive komunikacije in spoštovanja drugače mislečih, političnih konkurentov na obeh ideoloških polih.

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.

Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

V petek, 15. marca, so se začele predsedniške volitve v Ruski federaciji, na katerih formalno nastopajo štirje kandidati, vendar je edini pravi kandidat Vladimir Putin, ki si obeta ogromno večino že v prvem krogu volitev. Po oceni poznavalcev razmer bi bilo presenečenje, če bi dobil manj kot 70 odstotkov glasov. Spomnimo, na zadnjih volitvah pred šestimi leti je “pokasiral” kar 76 odstotkov, kar je pri nas na Zahodu za vsakega politika praktično nepredstavljivo. Putin pa si letos morebiti lahko obeta celo višjo podporo, saj se je totalitarni nadzor na rusko družbo od leta 2018 občutno okrepil, še posebej pa po začetku vojne v Ukrajini, ki se ji v Rusiji sicer ne sme reči vojna, vsakršno nasprotovanje Putinovi “specialni vojaški operaciji” pa lahko pomeni tudi zaporno kazen.