Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je povzel učinke gospodarske politike aktualne vlade. (Vir Večer)
Ključnik: Hrvaška
“Aktivni bomo 365 dni, 24 ur na dan, pripravljeni posredovati v 15 minutah”
Dvanajst "rafalov" s prvim januarjem tudi uradno prevzema zaščito hrvaškega neba v sklopu Natovega sistema nadzora in...
Zlom poletja?
V zadjih dneh mnogi zavijajo z očmi glede vremena, ki je menda “premalo poletno”, čudijo se nalivom, nevihtam…, meteorološke napovedi pa tudi za naslednje dni (vsaj do nekje 10. avgusta) ne predvidevajo kakšnih vročinskih valov, čeprav se bo vreme od srede naprej vsaj deloma umirilo in bomo imeli prijetne poletne temperature, ki pa vsaj v Sloveniji verjetno ne bodo nikjer presegle 30 stopinj celzija. Meteorologi sicer opozarjajo, da takšna bolj kisla poletna obdobja niso nič posebnega, je pa res, da se povečuje ekstremnost posameznih pojavov, ki so posledica podnebnih sprememb.
“Skakali so po mojem telesu, dokler nisem izgubil zavesti”
Hrvaški turizem ponuja vedno nova in inovativna doživetja. Pet varnostnikov kluba je na rivi v Poreču v noči na petek...
“Ni Hrvaška draga, ampak so Slovenci vse bolj revni, ker jim država pobira vse več evrov iz žepa.”
Ekonomist Matej Lahovnik je ob konstantnem pritoževanju Slovencev nad "turistično" draginjo na Hrvaškem, ki je v...
Bosanska kuhinja: Nova zavezništva in strah pred še eno vojno
Bosna in Hercegovina je po zaslugi voditelja srbske entitete Milorada Dodika ponovno potencialno krizno žarišče. Federalno pravosodje je izdalo nalog za njegovo aretacijo, medtem pa so nekatere sosednje države dale vedeti, da proti Dodiku in njegovim oligarhom ne nameravajo uvesti nobenih sankcij. Prvi je bil madžarski premier Orban, pred nekaj dnevi pa je dal zelo pomenljivo izjavo tudi hrvaški premier Plenković. Zdi se, da komaj čakajo, da Bosna izdihne in se začne boj za zapuščino. Preseneča tudi stališče Slovenije, ki si očitno ne upa stopiti na prste Dodikovemu kapitalu sumljivega izvora. Po ameriških ocenah naj bi iz Republike Srbske v Slovenijo doslej “izvozili” že tri milijarde evrov kapitala. Imamo res opravka z organiziranim pranjem denarja?
“V naši generaciji je bil nekdo šminker, drugi panker, danes pa so vsi kmetavzi”
Pevec legendarne hrvaške skupine Psihomodopop Davor Gobac je precej radikalno ocenil stanje na glasbeni sceni na...
Dva ameriška načrta za Balkan in Bosno in Hercegovino se ne ujemata z velikodržavnimi koncepti
V senci Trumpovega preurejanja sveta po vzorcu Vladimirja Putina, evropskega počasnega treznjenja in odkrivanja pozabljene identitete in samozavesti ter notranjepolitičnih srbskih akrobacij je v nekakšno pozabo zbledela precej napeta in zaskrbljujoča situacija v Bosni in Hercegovini. Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane je pripravil precej alternativno analizo aktualnega dogajanja. Iz obsežne analize “Bosna in Hercegovina 2025” izhaja, da se v ozadju dogaja marsikaj. Kot vemo iz izkušenj preteklosti, pa že manjše iskrice na Balkanu lahko hitro pomenijo problem globalnih razsežnosti. “Kurjačev” iz ozadja na teh koncih nikoli ne zmanjka.
Vstaja na Balkanu?
So študentski protesti v Beogradu, ki so potegnili za seboj velik del prej tihe, mlade demokratične Srbije, začetek česa novega, ali samo spet muha enodnevnica, ki jo bo srbski vsemogočni predsednik, prijatelj Putina, Zorana Jankovića, Aleksandra Čeferina, Roberta Goloba, s svojim nadzorom nad mediji in večino drugih državnih aparatov umiril, nekako podkupil, utišal? Državljanska nepokorščina se z bojkotom trgovin, lokalov, krepi tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Nekatere politične stranke se na to gibanje poskušajo “šlepati” tudi v Sloveniji. Vsi pa so malce pozabili na bistvo: oblast se voli na volitvah, ne v trgovinah, na ulicah. Kot je naša vlada pozabila, da bi se morala ukvarjati predvsem z višanjem kakovosti življenja ljudi. V svoji ideološki in vsebinski zablodelosti pa razmišlja samo o tem, kje bo za delovanje zbirokratiziranega, predimenzioniranega in koruptivnega državnega aparata od ljudi pobrala še kakšen evro, kako jih bo nadzorovala, jim predpisovala, kako naj živijo.
“13. mesto ni naša realnost. Zagotovo sodimo višje”
Selektor naše rokometne reprezentance Uroš Zorman meni, da reprezentanca sodi višje. Kriterije za to neuravnoteženost...
“Realen sem, da ne bom dobil glasov vseh. Ne moremo biti vsi enaki, najhuje pa je, ko vsi razmišljamo enako – takrat družba ni normalna”
Kandidat za novega/starega hrvaškega predsednika Zoran Milanović, ki je v prvem krogu dobil 49,1 % glasov in bo precej...
Hrvaške volitve: Je slabo za demokracijo, če predsednik nima resne konkurence?
Predsedniške volitve na Hrvaškem niso posebej zanimive, saj na njih nastopa en sam favorit. Aktualni šef države Zoran Milanović. Seveda bi bile te volitve precej razburljivejše, če bi proti Milanoviću kandidiral njegov edini pravi tekmec v hrvaški politiki, torej premier Andrej Plenković. Toda temu očitno vsaj še nekaj časa bolj ustreza voditi vlado, kot pa se vojskovati z občasno infantilnim Milanovićem, čigar besednjak je pogosto na ravni gostilniškega kvantanja. Toda večini Hrvatov je to všeč, zato je Milanović edini resni kandidat za predsedniški mandat 2025-2030.
Alternativa visoki odvisnosti od uvoza elektrike je samo izgradnja drugega bloka JEK
Slovenija danes povprečno pokrije približno 85 odstotkov potreb po električni energiji. Poleti je ta odstotek lahko celo višji, pozimi pa stopnja samooskrbe precej pade. Toda do pravega problema šele pridemo: nihče ne zanika, da bomo ob zaprtju TEŠ in kasneje še nuklearke v Krškem, predvsem pa zaradi močno povečane porabie postali na področju elektrike izjemno odvisno od uvoza, opozarja Bine Kordež. Na ta vidik nasprotniki gradnje novega reaktorja v Krškem (JEK 2) enostavno pozabljajo. Odgovori, da bomo pač bolj varčevali z elektriko oziroma da jo bomo v bodoče manj porabili, preprosto niso realni. Alternativa visoki uvozni odvisnosti in nepredvidljivosti razmer na evropske trgu je zgolj in samo ena: izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne, torej projekt JEK2.
Dokončna pokoronska streznitev, odrast ali posledice načrtovanega premika k butičnemu?
Statistični podatki o rezultatih slovenskega turizma v tem letu, ki počasi kapljajo v javnost tudi za glavno poletno sezono, kažejo, da vsaj količinsko slovenski turizem ne podira več rekordov, ne dosega t. i. predkoronskih rezultatov, kar samo po sebi niti ni slabo. V vse strategije smo namreč zapisali, da hočemo manj množičnega turizma, več butičnega, več kakovosti, zelenega, trajnostnega pristopa, več boljših gostov z več porabe. Smo dosegli cilje?
Miti in legende o pokojninski reformi
Glede na prva izhodišča pokojninske reforme, ki jih je pred kratkim predstavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, lahko v naslednjih mesecih pričakujemo vročo debato o ključnih temeljih našega bodočega pokojninskega sistema. Ne glede na to, kaj vse bomo ali ne bomo slišali od politikov, je ključno dvoje. Prvič, da postopno, v nekaj desetletjih, dvignemo povprečno upokojitveno starost na vsaj 66 let, kar vsekakor ni prezahtevno. Drugo dejstvo pa se tiče finančne vzdržnosti na nivoju posameznika, kjer moramo vzpostaviti obvezo plačevanja prispevkov za ZPIZ vsaj v višini 400 evrov mesečno, kar je predpogoj za zagotovljeno minimalno pokojnino. To sta dva ključna parametra pokojninskih reform v naslednjih desetletjih.