Selektor naše rokometne reprezentance Uroš Zorman meni, da reprezentanca sodi višje. Kriterije za to neuravnoteženost med dejanskimi rezultati in domnevno vrhunsko sposobnostjo pa ni pojasnil. Realni kriteriji so tekme, rezultati, drugega zaenkrat ni, ne glede na “jokanje” okoli sodniškega kriterija in večno slabih dni, čudno odbitih žog. (Vir: TVSLO1)
“Ljudje v EU lahko izbirajo, kaj bodo jedli, in nihče jih ne sili, da bi jedli žuželke ali črve”
Od danes se lahko v EU uporablja prah hroščev mokarjev, oziroma njegovih ličink, obdelanih z UV-žarki. Dovoljenje za to ima sicer za zdaj le eno francosko podjetje. Evropska komisja pravi, da bo odločitev naša. V Italiji so sicer takšne proizvode prepovedali. V...
Kot sem enkrat že omenil, največja mora je poslušanje „strokovnih“ komentatorjev smučarskih skokov.
99 % je govora in opravičevanja zaradi vetra. Veter gor, veter dol. Pogoji taki in onaki.
Ko je bil Prevc v formi in imel najslabše pogoje, je zmagoval kot za šalo. Enako v alpskem smučanju. Ko je na vrsti naš, so vedno slabi pogoji ali pa je ravno včeraj prebolel gripo in že vnaprej opravičujejo možen neuspeh.
Na ORF niti besedice o vetrovnih razmerah.
Pokaži kaj znaš.
Spodrsnilo nam je na celi črti. Vse je šlo narobe. Pred vsem po porazu z Isladijo.
Za piko na i smo morali biti poraženi še od Hrvaške,saj bi bilo zelo žalostno, če bi gostitelje pustili na cedilu.
Takšen je pač šport.
Od zvezdniških nastopov na olimpiskih igrah, smo pač doživeli poraze, pred vsem z Isalndijo in Egiptom,ki nam niso v čast.
Moramo pa gledati naprej. Še vedno smo doobri, boljši, kot kaže mesto na katerem smo pristali in potrebno je ohranjati željo po osvojitvi blesteče torfeje.
Zame je bistvo v t. i. športnem značaju – na eni strani posameznika, na drugi strani povezane skupine/tima. Primer.
Posamezniki so pripravljeni trenirati več kot je potrebno, spoštujejo trenerjeva navodila itn. Posamezniki torej niso labilne osebe. Kot TIM pa se posamezniki v kateremkoli športu obnašajo povsem drugače. Ker je tukaj govor predvsem o rokometu – si ne znam predstavljati, da bi neka vrhunska ekipa naredila toliko tehničnih in ostalih napak kot je recimo naredila rokometna ekipa, da ti motivacija in koncentracija padejo na takšen nivo, da se niti sami ne prepoznajo več. Primer.
V tujini vrhunski trener vrže iz ekipe tudi velike zvezdnike, če se ne podrejajo njegovimi navodili. Ko neka ekipa izgubi – trener sprejme odgovornost in pove, da je bila njegova strategija povsem zgrešena itn.
Pri timu se torej išče šibki člen, ki za sabo potegne celotno ekipo, da so vsi v trenutku destimulirani, zbegani, pričnejo izvajati t. i. solo-akcije in tisto kar je zahteval trener se v trenutku izgubi. Timske igre ni več.
Psihično in psihološko smo daleč od vrhunskih ekip iz preostalega sveta. Smo pa občasno sposobni doseči kakšen odmevni rezultat – to pa je tudi vse. Trdim, da ni vse v denarju, je pa seveda odločilni motivator za doseganje vrhunskih rezultatov.
“Zagotovo sodimo višje”
Besedo “zagotovo” uporabljajo ljudje, ki sami niso prepričani v svoje besede in zato jih hočejo podkrepiti ali vsaj narediti vtis. To nesrečno besedo je pred davnimi leti spohal kantavtor Tomaž Domicelj, da je z mašilom zapolnil verz “zagotovo danes bo srečen dan”, danes pa jo ima vsak vrli športni komentator v svojem repertoarju. Komentator za biatlon Tomas Globočnik jo ima skoraj v vsakem drugem stavku.