Statistični podatki o rezultatih slovenskega turizma v tem letu, ki počasi kapljajo v javnost tudi za glavno poletno sezono, kažejo, da vsaj količinsko slovenski turizem ne podira več rekordov, ne dosega t. i. predkoronskih rezultatov, kar samo po sebi niti ni slabo. V vse strategije smo namreč zapisali, da hočemo manj množičnega turizma, več butičnega, več kakovosti, zelenega, trajnostnega pristopa, več boljših gostov z več porabe. Smo dosegli cilje?
Podatkov o porabi turistov (neto izvozu turističnih storitev), ki je ključna za oceno uspešnosti sezone, seveda še ni, ampak glede na mešane občutke in podatke turističnih delavcev, hotelirjev, gostincev… se zdi, da se nam vsaj v tem trenutku ne dogaja nič butičnega, ampak enostavna stagnacijska “odrast”, ki je posledica normalizacije po koronski deviaciji, ki je prikrila dejanske globalne trende, cenovne, vsebinske slabosti, nekonkurenčnosti slovenskega turizma.
T. i. gorski centri imajo trenutno najboljši obisk, Bled se trudi razširiti ponudbo na celotno regijo. Smučišče, gorski center Krvavec je npr. blejsko, ljubljansko, slovensko smučišče in poletna pohodniška destinacija. (Slika: STO)
Kot je razvidno iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije za prvih šest mesecev 2024, smo sicer v Sloveniji beležili nekaj odstotno rast t. i. prihodov in nočitev (cca. 5 %), pri čemer statistika te prihode ne beleži v vrednostnem, prihodkovnem smislu.
Podatki za julij so menda še nekoliko slabši, gre za nekaj odstotni padec prihodov, nočitev, kar se da fizično videti tudi v naših glavnih turističnih centrih, destinacijah. Gneča iz pokoronskih let je izginila. Ljudje se spet brez skrbi podajajo na druge, izven-evropske destinacije, tako Slovenci, kot ostali.
Ključni odgovor na kratkoročno uspešnost slovenske turistične strategije bo prišel konec leta, ko bomo videli prihodke iz dejavnosti, kot rečeno, same nočitve in štetje gostov je bolj socialistični instrument, ki ne kaže dodane vrednosti. Se pa lahko tudi samokritično vprašamo, kaj smo storili za dvig dodane vrednosti v turizmu, t. i. več butičnega… itd.
Na državni ravni večinoma nič. Cestna in komunalna infrastruktura pokata po šivih, država celo kaže tendenco po centralizaciji, podržavljanjanju upravljana turističnih podjetij, kar dokazano ne vodi k odličnosti in butičnosti, ki jo promoviramo na državni ravni. Na področju pridobivanja usposobljenih turističnih kadrov je zmeda, veliko jih primanjkuje, standardi padajo.
Nič kaj butično ni niti propadanje Bovca zaradi podrte kabinske žičnice na Kanin, še manj pa “samovžig” burek centra Portoroža na vrhuncu sezone. Da fekalijskega smradu v Portorožu, Piranu, Žusterni, pa še kje drugje…niti ne omenjamo.
Na lokalni ravni ravni je veliko primerov odličnosti, ki presegajo povprečje kakovosti slovenske turistične ponudbe. Izstopajo tudi določene občine, mesta, vasi, ki se trudijo za dejansko povišanje dodane vrednosti, atraktivnost svoje ponudbe. Sledijo strategiji slovenskega turizma, predvsem pa strategiji svojega osebnega, podjetniškega razvoja, ki ni v povečanju števila gostov, ampak v večjem številu kakovostnih gostov, pri čemer to ne pomeni, da so butični, karkoli že to pomeni v slovenski strategiji. V večini primerov odličnosti gre za družinska podjetja, kjer za storitvijo stojijo realne osebe, tradicija, inovativnost, podjetništvo.
Če smo čisto realni, bodo morali naši turistični snovalci še enkrat premisliti, kaj točno pomeni trendno praznoglavo promoviranje, klobasanje o butičnosti, zelenosti…ipd.. To nujno ne pomeni prihod ljudi, turistov, ki bodo trošili velike, večje količine denarja, mogoče prej obratno.
V sodobnem svetu, svetu mobilnosti, informacij, to prej pomeni veliko premišljenih, ozaveščenih turistov, ki bodo kratkoročno trošili manj, iskali najkakovostnejše ponudbe, storitve, destinacije… so pa verjetno dolgotrajni “material” in pomembni povratniki, ki so najboljša promocija. To je treba prepoznati. Ne pa sanjati o brezkončni rasti in v nedogled rastočih prihodkih.
Eden večjih dosežkov slovenskega turizma je uničenje destinacije Bovec z okolico. Država z lokalno skupnostjo v 20-ih letih ni znala oživiti našega bisera Kanina. (Slika: zajem zaslona RTVSLO)
Za nekakšno tolažbo lahko ugotovimo, da se pokoronska turistična “odrast” dogaja tudi v sosednjih državah srednje Evrope. Ne povsod enako, v Avstriji večinoma ne, deloma pa v Italiji, predvsem pa na Hrvaškem, ki se sooča z divjo “apartmanizacijo” in očitki ob pogosto nerealno visokih cenah. Na Hrvaškem ocenjujejo, da je bilo na Jadranu v juliju približno 160.000 manj turistov kot lani, samo v Istri okoli 50.000. Strukture padca obiskanosti zaenkrat niso razkrili.
Nekateri letošnjo sezono ocenjujejo tudi v luči nepričakovanih turističnih “deviacij”, ki so bile povezane z evropskim prvenstvom v nogometu in olimpijskimi igrami, vse je bilo namreč v Evropi, blizu nas. Vpliva na kupno moč lokalnega prebivalstva.
V vsakem primeru turistične planerje, predvsem pa podjetnike, turistične delavce… čaka zanimivo, zahtevno obdobje, ko bo potrebno všečne floskule zamenjati z realnimi ocenami in dejanji. Od državne do najbolj mikro lokalne ravni.
Zal odgovorni za turizem bolj malo vedo o njem. Govoriti v Sloveniji o buticnem turizmu pa je pravo sramotenje te panoge, saj Slovenija tega ne premore. Premore kebabe in pekarne na vsakem vogalu, zanikrno gostinsko ponudbo, slabe avtobusne in zelezniske povezave in sebi lahko nastevali.
Strategija slo turizma temelji na medijskih vsakodnevnih fake bizarnih člankih, o draginji in katastrofah v sosednji HR, da bi zadržali prebivalce doma.
Kakorkoli, Zokijevo Najlepše mesto je turistično vodilni kraj v Slo.
Kjer vedno nekaj dogaja.
istra upraviceno izgublja goste. Italijani se orientirajo na Kvarner. v zadnjih 20ih letih jih ni bilo toliko. Kot nam pravijo gostje iz Italije so cene v Istri podivjale, tako prenocitev, gostinskih szoritev ter parkinga. Floskule turisticnih szrokovnjakov so BS. Zdrava pamet, dobra ponudba in sprejemljive cene. To vem se kako dobro daj imamo ekskluzivno nepremicnino z apartmaji in sem intl tur vodic.
Slovenski turizem lahko strnem v kratek povzetek. Elitne cene in nič kaj elitna ponudba. V sosednjih državah dobiš za primerljivo ceno boljšo ponudbo in infrastrukturo.
Sam sem prepotoval praktično že cel sveti in lahko rečem, da če bi se dal v vlogo tujca, bi Slovenijo obiskal zadnjo od okoliških držav, v kateri bi ostal do tri dni, vrnil se pa sigurno več ne bi, ker je premajhna in tudi predraga za to kar ponuja v primerjavi z okoliškimi državami.
Za res pravega butičnega turizma pa za moje pojme nikoli ne bomo imeli, saj imamo preveliko ponudbo kapacitet oziroma bi bilo potrebno izdatno vlagati v infrastrukturo, da bi lahko hkrati imeli polne kapacitete in visoke cene.
Ko sem bil v polni formi za plezarijo ali za potepanje po gorah, sem v najhujši poletni vročini ostajal doma. Prevroče! Oziroma, če mi žilica ni dala miru, sem izbiral povsem neobljudene kotičke naših gora. Teh je veliko.
Takrat so bili le redki, ki so odhajali v gore neprimerno opremljeni. Danes jih je vse polno. V sandalih v skale in poletne ostanke snega!!!! Opominjanje ne zaleže!
Tudi v tujini so začeli omejevati obisk najbolj zaželenih gora. Na Mont Blanc je dnevno število vzponov na vrh omejeno. Ni prostora na vrhu! pred 50 leti sva bila s soplezalcem ob 5h popoldan sama na vrhu. Malček kasneje so z druge smeri prišli na vrh še štirje – Slovenci. Jeseničani; poznali smo se. Danes pa na edino goro v Sloveniji, Triglav, rine na tisoče ljudi. Hvala lepa za tak “turizem” (šodrovcev!).
Ker gre v clanku za financni efekt turizma, naj omenim, da je vas osebni donos blizu nule.
Ceprav jaz pocnem nekaj podobnega.
Rogaška Slatina je prazna ni gostov. Polovica hotelov je zaprta. Park v Rogaški Slatini je prazen. V času Jugoslavije je bil park tako veliko ljudi, da si komaj šel čez park. Sprehajalne steze so bile puste z peskom, veliko klopi je bilo za šesti v parku in gozdu. Celo WC so bili v gozdu
Ce imate pa same siptarje
Ja lepo ste to opisali.Ne poveste kaj je šlo pa narobe.
Vam povem kaj .Samovšečnost povezana z visokimi cenami in povprečni ponudbo.
Zgoraj zapisano, da je prišlo do samovžiga v burek centru Portoroža verjame samo še otrok.
Mišljeno je sarkastično. Lep vikend.
Ni bistvo poceni hrana in osebno sem užaljena, ker mi kot upokojenki ponujajo brazplačne prevoze. Bistvo je, vsaj glede pokojnin, da so le-te pravične, v pravilnem odmerku, s pravilnimi povišanji. Izmaličili so že tako krhek sistem, ko so nizke pokojnine neupravičeno dvignili, kar pomeni, da so VSE pokojnine vsaj za 20, 30 procentov prenizke. Pa še vedno se grejo socializem z različnimi regresi, ki bi po mojem moral biti za vse enaki, v povprečnem znesku tistega v javnem sektorju. Manjka tudi Božičnica. Ne zanima me tvoja pokojnina, lahko je več tisoč evrov, prava reč, le moja, za polno delovno dobo naj bo taka, da si lahko kupim butične počitnice, dobro hrano in vsak prevoz z avtobusom ali vlakom. Tudi da pokrijem običajni oskrbni dan v vsakem domu upokjencev.
👍👏
Ali veste, da Kitajci dobijo na podezelju 15€ pokojnine?
Ali obstaja „pravicna“ pokojnina?
Eden od kriterijev bi bil sorazmerje vplacanih prispevkov z visino pokojnine. Ampak tega ni, predvsem prispevki v YU casih so izpareli in jih ni. Ali je „pravicno“ zahtevati izplacilo iz vlozka, ki je izginil zaradi propadle banke (=drzave)?
Ali je dostojno zivljenje pravica? Se posebej, ce se pod dostojnost steje kar dopust, restavracija in letalske karte? Odvisno od tega, ce je nekje zato razpolozljivo poljubno veliko denarja. Bojim pa se, da je tega denarja precej manj. Zato je taka pravica imaginarna zadeva.
super ste napisala. Narod hotel kapitalizem, a v bistvu hocejo ohraniti socializem z vsemi bonitetami in ohraniti socialo za sibkejse, namesto, da bi vsak slovenski otrok dobil doklade ali ce to drugace imenujemo, tako je v Avstriji in se kje. Kaj se to rece, da stalno ena locnica med tistimi, ki imamo in tistimi, ki nimajo. Enako velja za upokojence. Dobiti morajo od drzave vsi Slovenci!!! ne pa samo socialci, in eni to se na veliko izkoriscajo.
K temu odličnemu članku moram dodati malce cinizma, ker sem vedno trdil, da med izobrazbo in kmečko logiko ni enakosti. Zmagati bi morala kmečka pamet, a je ravno obratno, zato nekaj primerov, ki so dovolj zgovorni.
Prvi. Lahko se še tako trudiš pa s pomočjo elektronk ne moreš narediti boljši računalnik.
Drugi, lahko še tako vlagaš nova znanja v bencinarje in dizlaše pa dosežeš zgolj to, da postajajo ti avti vse držaji namesto vse cenejši.
Tretji, lahko še tako vlagaš v nove stene za turizem s petimi zvezdicami pa te pomenijo nekaj drugega. Končni primer.
Čeprav nam povsod BDP in še kaj raste – smo dobili tudi diskontne trgovine po svetu, pri nas Lidl, Hofer, Spar itn. Ti podjetniki so dojeli, da bodo vedno ostale mase ljudi, ki si ne morejo privoščiti zdrave, drage hrane, ampak bodo še naprej kupovali ceneno hrano. Še vedno pa imamo velike trgovske centre, a iz drugih razlogov, ne zgolj butičnih, marveč zato, ker je ponudnikov vse več in več. Te pa najlažje najdeš v takšnih maksi-centrih.
Da bi vlagali v kakovostno ponudbo pa to ne pričakujte od levih vlad in tistih elit, ki so se pririnile do samega vrha pod levimi vladami. Kakovostna ponudba ni tista, ki je najdražja, ampak tista, ki turistu ponudi maksimalno zabave, pametne in neumne, da se z veseljem vrne, še kdaj. Lep dan.
Precej zmeden, nelogičen in politično obarvan komentar brez ene same konstruktivne ideje. Včasih je bolje ostati tiho.
Na novem formatu foruma ni več možno ocenjevanje (všečki)! Škoda!
Bo v kratkem tudi to omogočeno. Hvala.
Ker me niste razumeli bom poenostavil svojo misel. Vztrajati pri starih zakonitostih je čista neumnost! Zato sem dal nekaj primerov kaj se zgodi, če vztrajaš pri preživelih zakonitostih!
Primer. Nemci so tako dolgo vztrajali, tudi zaradi svojih politikov, ki so gredo zeleno prihodnost, da so kar naprej izpopolnjevali bencince in dizlaše – danes pa se jim to maščuje, ker so zamudili čas, ko bi se lahko tudi sami posvetili električnim avtomobilom.
Jaz ne trdim, da je to edina prihodnost – pravim samo, da je nadaljevanje razvoja v Znanosti na vseh novih izdelkih in storitvah zakonitost in ne naključje.
Bistvena zakonitost podjetnikov v gospodarstvu je moč narediti nove izdelke in storitve (katerekoli) z zmanjševanjem stroškov dela/proizvodne/tehnologij itn. in hkrati možnostjo, da pričnejo cene tem izdelkom padati – ne pa da vztrajaš pri starih tehnologijah, cene izdelkov in storitev pa se ti zato dvigujejo, namesto padajo. Lep dan.
Preveč BALASTA je v tojem pisanju. Utrudljivo branje.
ren – vedno sem in vedno bom bolj spoštoval tiste, ki mislijo s svojo kot tujo glavo. Kar pa se tiče “balasta” pa priznam, da se redko držim teme, ampak jo razširim s primeri/sliko, ki povedo več kot tisoč besed.
Nisem hotel užaliti Nemcev in njihovo prevzetnost v lastno tehnologijo. Če bi to hotel narediti bi napisal kako so jih Američani kaznovali ker so prikazali lažne izpuste CO2.
Hotel sem samo pokazati kaj se ti zgodi, če si tako želiš podaljšati preteklost s svojimi tehnologijami. Prav zato so jih povozili drugi, ki so razmišljali širše. Če vidiš gozd ne vidiš dreves in obratno.
Levičarji so iz istega razloga luzerji, ker nočejo zapustiti svoje preteklosti. Niti hibridni sistem kakršnega ima Kitajska ne želijo uveljaviti, raje bi podjetnike pognali v morje?!
p. s. Nek komentator (Lojze) je pozabil bistvo. Ja, kmet se trudi prodati svoje pridelke po višji ceni, a bo izgubil na tržišču, ker se pojavlja mnogo nelojalne konkurence. Zato geslo: Kupujte Slovenske pridelke ne šteje veliko, če teh kupcev ni v zadostnem številu!
Moram reči gospod, da vidite zgolj eno drevo, gozda žal ne. Kar se tiče zdrave kmečke logike, vsak kmet vam bo svoj pridelek prodal po čim višji ceni, ki jo je sposoben doseči na trgu. Tako v kapitalizmu funkcionira celotna ekonomija. To privede do koncentracije kapitala. Zato so visoko razvite družbe začele propadati, ker lastniki kapitala nimajo več potrebe po investiranju v realno gospodarstvo, temveč so se preusmerili v finančno gospodarstvo, ki ga običajno spremljajo hude špekulacije. Dobiček je edini cilj, pa četudi planet hudič vzame!
Lojze – pozabili ste na bistvo, trg sam po sebi že dolgo ni več samozadosten. Toliko je nelegalne konkurence, da o starih zakonitostih kapitalizma želo težko razpravljamo.
Dobiček – pa je univerzalni pojem. vsak si ga želi imeti, tako branjevka na trgu kot finančni geniji, ki obračajo milijarde. Problem ni v dobičku, ampak v tem kaj z njim narediš oziroma ustvariš kot dodano vrednost ali pa si kupiš jahto, zbiraš najdražje avte na svetu itn.
Če sem malce ciničen. Ta ultra leva vlada je pokasirala v državno blagajno 3,5 milijarde denarja/davkov več, a od tega ima ljudstvo bore malo. Dobički so sli v neprave roke. Žal!
p. s. Tudi izdelki, ki so “večni” se nenehno spreminjajo, recimo pri hrani. Primer. Jabolk imate vse več sort, pri kruhu je enako itn. Tudi če se nam zdi, da je Narava s svojimi zakonitostmi občasno zaspala je to zgolj privid/prevara. Ne samo Narava, tudi vse ostalo postaja vse bolj umetno. Zame to ni naključje.
Imate pa pravico se odseliti recimo na nek prostor, brez tehnologij, avta, televizije, pametnega telefona itn. in tam v miru dočakati starost. Izbira je izključno vaša, če sovražite napredek, nove tehnologije itn. Lep dan.
Lidl&co. ne obstajajo zato, ker ljudje nimajo dovolj denarja ta hrano, ampak zato, ker cloveska psiha zahteva cim vec hrane in to cimbolj poceni.
Hrana se nikoli ni bila tako poceni kot je zdaj, relativno na dohodke. Pred 60 leti so se ljudje mocno trudili, da so v vrtickih pridelali cimvec sami, ker niso imeli dovolj denarja. Danes to pocnejp samo se puristi, ki hocejo super bio, super sveze in ti ne kupujejo v Lidlu.
Slovencem vsiljujemo pravjice o zlatih časih,ko smo bilivsi zaposleni, ko smo imeli vsi stanovanja in ko smo vsi lahko šli na dopust.
Slovesnski turizem še vedno živi v tistih zlatih časih.
V Sloveniji nimamo elite, zato tudi ne vemo, kaj je elitni turizem in ne znamo določiti elitnih destinacij.
Kar nekaj takšnih destinacij je. Potrebno jih je povzdigniti, poskrbeti za to, da bodo resnično elitne in potem bo tudi izkupiček od turizma vejčji.
Poglejmo si samo Bled,ki je bil nekoč kraljva letna rezidenca. Kraljevi dvor je na Bled privlačil evropske kronane glave in elito. Temu primerni so bili hoteli, temu primerno je bilo osebje. Temu primerno je bila urejena okolica.
Danes pa Bled v glavnem živi od turizma, kakršnega smo imeli v zlatih časih.
Elito so pregnali že partizani, delavski razred pa je zadovoljen s sindikalnim turizmom, kakršnega so nam niudili v zlatih časih. Če temu dodamo še geslo:Proletarci vseh dežel,združite se, potem se delavskemu razredu ne moremo odpovedati, tudi tistemu iz tujine.
Elite kronanih glav so nezaželjene, tudi izkoriščevalski kapitalisti ne in tako nam ostane ponudba za proletarce. Malo velčkot kos kruha, kranjska in liter vina.
Slovenci se ne zavedamo, da smo zaostali, da ne pridemo ven iz samoupravljanja in socializma.
Problem ni v naravi. Problem je v univerzi, ki vzgaja delavske aktiviste.
Ali kdo protestira,ko nam “intelektualna elita” piše protestna pisama in nas vabi v preteklost, kjer sta se cedila mleko in med?
Najprej je potrebno pomesti v glavah.
Tukaj pa se dogaja degresija. Namesto, da bi težili k eliti, težimo k primitivnosti.
Dokler ne bo pometeno z “intelektualno elito”, v Sloveniji napredka ne bo.
Danes nam vlada produkt “intelektualne elite”,pa vidimo kako uspešno vlada.
Če je za vas turizem dirkanje id enega kraja do drugega in to s hitrostjo, ki jo ceste dovoljujejo, potem je Slovenija res premajhna. Nekateri menijo, da je življenje prekratko, da bi lahko živeli počasi. Jaz pravim, da je prekratko, da bi skozenj dirkali. Za vsak kraj si je treba vzeti čas, če hočeš res kaj imeti od tega, sicer so potovanja polnjenje albumov s površnimi vtisi. Ampak, vsakemu svoje. Sicer pa ima vsaka butična država butični turizem že po definiciji. In samo mimogrede in nepovezano s komentarjem: pred tem, ko je nekdo nekoč izumil besedo destinacija, smo stoletja dolgo obiskovali turistične točke, kraje, dežele itd. In smo vedeli, za kaj gre.
Tale komentar je bil namenjen terminexu in ne vam, za kar se opravičujem. Poslan je bil z mobija, kjer so majhne črke, pa je prišlo do pomote!
Veš Uroš, da se večima strinjam s teboj. Vem pa tudi kako deluje “križarski” turizem. Verjemi, da iz prve roke. Kakorkoli, Slovenija je premajhna za množični turizem in je potrebno drugje iskati tržne niše. Recimo Provansa s svojimi neskončnimi polji lavande in citrusov . Podnebje se spreminja in nekdaj krajina z jabolki, bo kmalu dežela breskev in sličnih sadežev. Seveda ti to veš bolje od nas Butalcev, ki so koprive imeli za sol. Mar ni tako. Lep pozdrav, vsem komentatorjem.
Tocno to, pehanje za cim vec videnja in dozivetja je jalovo in ne prinese zadovoljstva.
Milijoni ljudi masovno potuje, navadno kar vsi na iste lokacije. Od tega nimajo nic, razen selfijev. Kaj imajo turisti od Benetk, ko jih za par ur spustijo z ladje? Se kave si ne privoscijo, ker je predraga. In potem se tisti ne pridejo, ki bi sicer radi v miru populi kavo in pojedli spagete.
Na koncu je ugotovitev, da he ves car ta vsako stvar v zmerni kolicini, pri cemer je malo manj v bistvu malo bolje.
Odlicen zapis. Ne mores se iti buticnega turizma med proletarci, za katere je glavna kranjska klobasa in pir ali pa dunajski z pomfrijem, ki gleda cez kroznik. Tudi kultura in primerno obnasanje je pomembo, tudi tega manjka temu narodu, pa se bi lahko nastevali.
Predragi ratujemo. ne mi prodajat pizze za 15€
Hja, kaj je bolje, prodati 150 pic po 10,- ali 100 pic po 15,-?
Mislim, da so sli Hrvati v to drugo. Imajo visoke cene in na pol prazne restavracije. Pod crto je najbrz bolje. Najbrz pa gre logika celo z 20,-€ za pico.
Ni potrebno omeniti, da velja logika tudi za recimo avto, ki stane milijon evrov.
Članek je malce izzivalen za naše velebne strokovnjake v turizmu. Vzrokov je itak več. Večji krivec bo kmalu postalo omrežje, ki priklenja maso ljudi na majhne ekrančke. To se vidi po restavracijah, bifejčkih ali na plažah. Največ se prodajajo senzacije in posebnosti. Ljudi skromnost že dolgo ne zanima. Tako jim več nista dovolj niti 2 spola. Atrakcije in senzacije so tisto kar jih privablja. Žal, samo to ni dovolj. Turistični delavci imajo kadrovske probleme, zastarele infrastrukture in slabo podporo države. Glede na to, da so nam AC in železnica polno zasedeni bi morda največ iztržili na teh lokacijah. Slovenija, prva država na svetu, ki uvaja balonski turizem. Ves čas na AC in železnicah letijo balončki, ki ponujajo različne storitve in brezplačen internet. 🙂
Tema primerna za ta čas. Radi bi se šli butični turizem, pa se nekako ne izzide. Gostje niso takšni, kakor pred stoletji. Ko so pohajali oblečeni in zapeti do vratu, ženske pa v dolgih krilih in z obveznim senčnikom. Turizem, sploh obmorski je petdeset let nazaj lepo prikazal Tati francoski komik, oziroma prej ironičen, sarkastičen in njegov nenavadni humor še vedno razumljiv. Tudi angleška Two Ronnies se norčujeta iz hladnih Angležev, v recimo šestdesetih letih.
Kaj ponuditi gostom, da bi ostali vsaj nekaj dni v Sloveniji. Ja lepa narava, resnično zanima veliko turistov in planinarskih navdušencev. Kaj bi bil presežek, pač naši dobro plačani turistični strokovnjaki ne vedo prav dobro. Vzor bi lahko bila, recimo Nova Zelandija, vsaj kar berem in gledam. Neokrnjena narava z mnogimi adrenalinskimi parki, ki ne posegajo, preveč, pravim preveč v naravo.
Seveda Zahodnjake privlačijo destinacije kot Turčija in podobne, ki so nekako zajezile džihadiste, ker je to, kako bi se reklo zagarantiran denar in ni toliko odvisen od borznih kotacij in podobnih biznisov. Šparovni Zahodnjaki gledajo na cene in to je to. Jeb… razne črevesne bolezni, saj jih z nekaj šnopsa preženeš, če je do časa seveda. Dokler bodo cene z letalskimi prevozi vred cenejše se lahko in Hrvaška in Slovenija samo kisata in prelivata krokodilje solze.
Na nekem področju, kjer sem nekoč prebival, so ogromne kapacitete, vendar razen ene betule, popolni nič. Narava, celo vodovodni sistem, in ravan, in hribi. Blizu Alpe, blizu morje. Vse je blizu, vendar razen korajžnih posameznikov absolutna ničla. Recimo Nizozemci, ki živijo večina pod morsko gladino. Vendar je potrebno, tudi njim ponuditi nekaj več. Vendar turistični delavci, oziroma strokovnjaki spijo zimsko spanje, oziroma hibernirajo, kakor medvedje tudi poleti. Ne znajo ali ne morejo dobiti denarja od večnega popotnika Goloba, ker investicije v turizem so izredno majhni vložki napram industriji in to me ne bo nihče prepričal. Golob se seveda hladi v klimatiziranih vilah in mu je vse ravno do Beograda.
Seveda sem svetlobna leta daleč od naših “strokovnjakov”, kaj pa je zdrava kmečka pamet, oziroma vsaj nekaj logike od teh “učenjakov”, ki so vpeti v lagodni način poslovanja. Vsak kmet, ki ni več kmet, temveč visoko izobražen človek, bi jih kaj hitro postrgal v najbljižji smetnjak, pa niti ne v bio. Saj hodijo po raznih sejmih in mahajo z zastarelimi katalogi, lepaki in se potem na RTV IN POPU šopirijo , kakor pavi, vendar so pavi vsaj lepo okinčani in privabljajo, no ja, kogarkoli že. Pa lep poletni pozdrav.