Peter Gregorčič je plastično ponazoril, kako vlada na vse možne načine odvrača pozornost od dejanskih problemov doma....
Ključnik: genocid
Kdo odloča o tem, ali se v Gazi dogaja genocid
Nekdanji predsednik Borut Pahor je deležen hudih kritik, ker je v zvezi z govorom svoje naslednice v Evropskem parlamentu pripomnil, da sam ne bi obtožil neke države, da izvaja genocid, dokler se o tem ne bi izreklo mednarodno kazensko sodišče. Kritike letijo v napačnega predsednika, kajti Pahor je zgolj izpostavil objektivno dejstvo, da bo o tem, ali je v Gazi genocid, odločalo oziroma odločilo Mednarodno sodišče pravičnosti v Haagu oziroma Mednarodno kazensko sodišče. Samo sodniki tega sodišča imajo pravico razsoditi o tej izjemno pereči dilemi, ne pa politiki, aktivisti in novinarji. Morda je to včasih težko sprejeti, vendar pa naj bi bili odnosi med narodi utemeljeni na pravu, ne pa na čustvih. Res pa je, da je pogojnik vsak dan bolj realen …
“Očitno se je Putinu zmešalo”
Ameriški predsednik Donald Trump je po novih brutalnih napadih Rusije na Ukrajino, kjer so Rusi uporabili več sto...
“Razumem levo, razumem desno”
Predsednica države Nataša Pirc Musar je v Evropskem parlamentu razkrila pomembne podrobnosti. Govorila je sicer o...
Feministična diplomacija v času moškega šovinizma
Talibani, ki vladajo Afganistanu z metodami, s katerimi je človeška civilizacija opravila pred stoletji, so v prvi vrsti sramota za islamski svet, ki večinoma molče tolerira, kako zlorabljajo njihovo vero in boga. Upanja, da bi jih spravili z oblasti brez uporabe sile, ni. V bistvu gre za šovinistični režim bradatih starcev, ki se požvižgajo na mnenje mednarodne skupnosti. Podredili so si vero in jo uporabljajo za legitimizacijo svojega početja. Na oblasti bodo tako dolgo, dokler jih nekdo od tam ne bo pregnal s silo. Afganistanski talibani bi si – figurativno rečeno – zaslužili atomsko bombo. Njihov izprijeni režim, zloraba boga in manipulacije z vero bi morali kaznovati na najbolj brutalen način, ki obstaja.
Bo Putin s svojim “Z” mirom pretental tudi prepotentnega Trumpa?
Poleg obrobnih, simboličnih predsedniških odlokov o plastičnih slamicah, preimenovanju Mehiškega zaliva, smešnih verbalnih pretenzijah glede Grenlandije, Panamskega prekopa, priključitve Kanade, načrtov za etnično očiščeni Gaza resort, ideološke, verjetno deloma upravičene ukinitve nekritične pomoči “dvomljivim” nevladnim organizacijam po celem svetu … se morda resna zunanja politika nove ameriške administracije končno osredotoča na odnos ZDA do Ukrajine, Rusije, Kitajske, EU. Tudi tu se je že pokazalo nepremišljeno carinsko blefiranje, izsiljevanje. Predsednik Trump je v svoji kampanji razglašal konec vojne v Ukrajini v enem dnevu. Kot ste verjetno opazili, tega ni. Trumpov blef je razkrit tudi na tem področju, nejasni komunikaciji s “prijateljem” Putinom. Kaj sledi?
Asta la vista
Ministrica za kulturo nam naroča, da smo nepopustljivi, da se ne zapletamo v različne domnevne razprave ali izkazovanje različnih mnenj, kajti ona pozna dejstva, kako pa ta dejstva razumeti, je stvar izključno zgodovinarjev in ne nekih naključnih razlagalcev. Izkazovanje različnih mnenj je torej nedopustno. Bolj tipičnega stališča do vloge posameznika, značilne za nedemokratično in avtokratsko urejeno družbo že dolgo nismo slišali, sploh pa ne iz ust kakega kulturnega funkcionarja.
Invalidna, a ne povsem nepomembna mirovna konferenca o Ukrajini
V Švici je čez vikend potekala t. i. mirovna konferenca o Ukrajini, ki to seveda ni bila, ker je za mizo manjkal napadalec na Ukrajino, Rusija. Bila pa je vsekakor konferenca o poenotenju stališč ključnih zaveznikov Ukrajine za pogajanja z Rusijo, Putinom. Čeprav se zdi to v tem trenutku nekako brez veze, ker se Putin, vsaj navzven, medijsko poigrava z mednarodno javnostjo s smešnimi idejami, ki spominjajo na cinične mirovne predloge Hitlerja leta 1938, 1939, pa se mogoče vendarle oblikuje osnovna platforma za nekakšna prihodnja pogajanja. Putin namreč na bojišču po novih zahodnih dobavah streliva Ukrajini ni več tako prepričljiv.
“Kaj mislite, da bi storil Putin, če bi se sedaj Evropska unija iz Ukrajine umaknila? Bi se vsedel za pogajalsko mizo, se pogajal? Ne bi se pogajal.”
Dr. Peter Gregorčič je v soočenju na 24ur zvečer t. i. "mirovnikom" v obliki Resnice in Levice, ki menijo, da je...
Putinov papež: Kako Frančišek obuja sramotno kolaboracijo Cerkve iz II. svetovne vojne
Ko smo že mislili, da smo v tem norem, izumetničenem svetu videli že vse, je iz Vatikana, sedeža vesoljne rimskokatoliške cerkve, prek božjega odposlanca na zemlji, papeža Frančiška, domnevne verske in moralne avtoritete zahodne civilizacije, prišla pobuda, naj Ukrajina dvigne belo zastavo, se preda Rusiji in s tem menda reši življenja nedolžnih. S podobno obrazložitvijo kolaboracije smo se v zadnji svetovni vojni soočali tudi v naših krajih, zato se je v Sloveniji začudeno privzdignila marsikatera obrv. Dejstvo namreč je, da bi Rusi v primeru zloma Ukrajine v skladu s svojo tradicionalno demokratično doktrino vse nevedne in z demokratičnim strupom Zahoda okužene Ukrajince “poruščili”, tiste, ki bi glasno nasprotovali novim gospodarjem in ostali sposobni kritičnega mnenja, pa poslali v arktične kazenske kolonije ali spotaknili čez balkon v devetem nadstropju v prvem bizarnem kraju nekje daleč od civilizacije.
“Cerkev bi morala biti med ljudmi. In ne dva in pol tisoč kilometrov stran, nekje, virtualno posredovati med nekom, ki hoče živeti, in nekom, ki te hoče uničiti”
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Papeža Frančiška postavil na realna tla. Mahanje z belo zastavo pred...
“Ukrajinci se še vedno identificirajo kot Rusi”
V intervjuju za tuckercarlson.com je ruski predsednik Vladimir Putin ponovno nehote priznal (vir), da nima stika z...
Božo Cerar: “Tožba Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida je politično motivirana”
Z dolgoletnim diplomatom in veleposlanikom v pokoju Božom Cerarjem smo ugotavljali, da je težko napovedati nadaljnjo dinamiko bližnjevzhodnega konflikta, ki ga je 7. oktobra lani podžgal teroristični napad Hamasa na Izrael. Zdi se, da se kriza širi, vanjo se vpletajo tudi drugi igralci, denimo Iran, ki prek Hutijcev v Jemnu ogroža svobodni svetovno ladijsko trgovino. Dr. Cerar pa je spregovoril tudi kot pravnik in opozoril, da je tožbo Južne Afrike proti Izraelu zaradi domevnega genocida treba gledati v političnem kontekstu, saj se Južna Afrika poskuša postavi na čelo globalnega juga. Njena nenačelnost se kaže v dvojnih merilih: Južna Afrika se ni pridružila resoluciji Generalne skupščine OZN, s katero je ta obsodila rusko invazijo na Ukrajino. Prav tako ni vložila tožbe zoper Kitajsko, ki se ji očita genocid nad Ujguri. Vrhunec njene dvoličnosti pomeni vrh Afriške Unije leta 2015, ki se ga je udeležil tudi sudanski predsednik Omar al-Bashir, pred Mednarodnim kazenskim sodiščem obtožen genocida v Darfurju. Južna Afrika ga ni aretirala, čeprav bi ga morala …