To nedeljo so potekale pete lokalne volitve na Kosovu od razglasitve neodvisnosti leta 2008, drugi krog je predviden za 2. november. Župane in predstavnike občinskih skupščin državljani Kosova so volili v 38 občinah. Rezultati teh volitev imajo ključen vpliv na politično stabilnost, integracijo manjšin in mednarodni ugled države. Če bo Gibanje za samoodločbo (LVV) ohranilo ali razširilo nadzor nad večino občin, bi to okrepilo položaj premierja Albina Kurtija v pogajanjih z mednarodnimi akterji, vendar bi lahko hkrati poglobilo notranjo polarizacijo, zlasti če bosta opozicija in srbska skupnost volitve ocenili kot nepoštene in nepregledne.
Po drugi strani pa bi lahko uspeh opozicijskih strank (Demokratska stranka Kosova – PDK, Demokratska liga Kosova – LDK, Zavezništvo za prihodnost Kosova – AAK) služil kot katalizator za oblikovanje širše politične koalicije, ki bi prevzela pobudo za stabilizacijo političnega prizorišča in ponovno odprtje dialoga z Beogradom pod okriljem EU. Mednarodna skupnost posebno pozornost posveča izvajanju Evropskega načrta za normalizacijo odnosov iz leta 2023 in njegovega Ohridskega aneksa. Način izvedbe lokalnih volitev bo kazalnik pripravljenosti Kosova, da spoštuje mednarodne obveznosti, zlasti glede ustanovitve Skupnosti srbskih občin (SSO) in varstva pravic manjšin.
Vloga ZDA, EU in Rusije
Vloga mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike in Evropske unije, ostaja ključna. Washington kaže nekaj zadržkov do vlade Albina Kurtija zaradi neizpolnjenih zavez, čeprav Kosovo zaseda strateški položaj v ameriški politiki na Zahodnem Balkanu. Bruselj pa si po drugi strani prizadeva ohranjati dialog z mehanizmi pogojevanja in finančne podpore. Znotraj EU obstajajo različni pristopi: Nemčija in Francija zagovarjata močnejši pritisk in politični nadzor nad kosovsko vlado, medtem ko države, kot sta Hrvaška in Slovenija, dajejo prednost konstruktivnemu pristopu in krepitvi institucionalnega dialoga. Postavlja se vprašanje, koliko države nekdanje skupne države dejansko prispevajo k stabilizaciji Kosova in koliko še dodatno zapletajo situacijo.
Natova misija KFOR je povečala svojo prisotnost na občutljivih območjih na severu Kosova, kar signalizira njeno oceno nestabilnosti varnostnih razmer.
Pričakovanja državljanov
Eden ključnih izzivov po lokalnih volitvah bo odziv na naraščajoče socialno-ekonomske frustracije državljanov. Po podatkih kosovske agencije za statistiko je bila stopnja brezposelnosti v letu 2024 10,8 %, medtem ko stopnja izseljevanja prebivalstva, zlasti po liberalizaciji vizumskega režima, nenehno narašča. Državljani vse bolj zahtevajo konkretne rezultate na področju gospodarskega razvoja, infrastrukture in javnih storitev ter vse bolj ne zaupajo populistični in nacionalistični retoriki. Občine, kjer ima diaspora pomemben vpliv – kot so Priština, Prizren, Peć, Đakovica in Gnjilane – se soočajo s paradoksom: nakazila iz tujine stabilizirajo lokalne proračune, hkrati pa zmanjšujejo pritisk na vlado za izvajanje strukturnih reform in ustvarjanje novih delovnih mest. Lokalne uprave se bodo zato po volitvah soočile s pričakovanji po večji preglednosti in učinkovitosti pri uporabi javnih sredstev.
Če bodo lokalne volitve izvedene v skladu z mednarodnimi standardi, bi lahko odprle novo fazo v dialogu med Beogradom in Prištino. Ključno vprašanje ostaja oblikovanje Skupnosti srbskih občin (SSO) in izvajanje obstoječih sporazumov, s posredovanjem EU in podporo ZDA. Evropska komisija je že napovedala, da bo ocena volitev pomemben dejavnik v novem poročilu o napredku Kosova, zlasti v poglavjih, povezanih z vladavino prava, bojem proti korupciji in zaščito manjšin. Za Kosovo vrnitev kredibilnosti na mednarodnem prizorišču pomeni politično stabilnost in konstruktiven odnos z manjšinami, zlasti s Srbi. Brez tega evropska integracija ostaja deklarativni cilj brez realne podlage.
Vloga Srbske liste
Srbska lista (SL) je eden od pomembnih političnih akterjev na Kosovu, zlasti v desetih občinah s srbsko večino (Severna Mitrovica, Zubin Potok, Leposavić, Zvečan, Gračanica, Štrpce, Klokot, Ranilug, Novo Brdo, Parteš), ki so v skladu z Bruseljskim sporazumom predvidene za članstvo v Skupnosti srbskih občin (SSO). SL deluje kot vezni člen med lokalnimi skupnostmi in Beogradom, zlasti pa sodeluje v političnih procesih na severu Kosova z močno podporo srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Prisotnost SL v lokalnih institucijah stranki omogoča vpliv na odločitve glede izobraževanja, zdravstva, kulture, infrastrukture in komunalnih storitev. SL se zavzema tudi za izvajanje Bruseljskega sporazuma in ustanovitev Skupnosti srbskih občin (SSO), ki ustvarja okvir za zaščito pravic manjšin in prispeva k stabilnosti političnega okolja. Stranka sodeluje tudi v mednarodnem dialogu med Kosovom in Srbijo pod okriljem EU.
Kampanja SL se osredotoča na ohranitev statusa občin s srbsko večino, krepitev institucionalne prisotnosti Srbov in pravno zaščito skupnosti. Čeprav je SL formalno politična stranka, ima tesne vezi z institucijami v Beogradu, njena volilna podpora pa lahko vpliva na sodelovanje Srbov v kosovskih institucijah in na dojemanje Kosova v mednarodnem kontekstu.
Srbska lista je neizogiben dejavnik v političnem in institucionalnem kontekstu Kosova, njen nastop na volitvah leta 2025 pa lahko vpliva na integracijo srbske skupnosti in izvajanje dogovorjenih sporazumov, vključno z oblikovanjem SSO.
Lokalne volitve leta 2025 predstavljajo ključni preizkus politične stabilnosti in strateškega položaja Kosova. Gibanje za samoodločbo (LVV), vodilna albanska stranka, in Srbska lista (SL), glavni predstavnik srbske skupnosti, imata ključno vlogo pri oblikovanju prihodnje politične krajine. Rezultati volitev ne bodo določili le porazdelitve lokalnih oblasti, temveč tudi sposobnost Kosova za vključevanje manjšinskih skupnosti, zagotavljanje pravic Srbov in krepitev institucionalne stabilnosti. Sodelovanje Srbske liste v lokalnih institucijah je ključni dejavnik za ohranjanje miru in preprečevanje etnične polarizacije, uspeh LVV pa potrjuje legitimnost vlade Albina Kurtija in krepi položaj Kosova v dialogu z mednarodnimi partnerji in Beogradom. Volitve ponujajo priložnost za nov začetek – s konsolidacijo lokalne samouprave, ponovno potrditvijo demokratičnih vrednot in krepitvijo strateškega partnerstva z Zahodom.
Če bodo volitve legitimne in pregledne, lahko postanejo temelj dolgoročne stabilnosti Kosova, vključevanja Srbov v institucije ter krepitve evropskega in mednarodnega položaja države. V nasprotnem primeru se Kosovo sooča z nevarnostjo institucionalne paralize, politične krize in mednarodne izolacije.
***
Avtor analize je Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)
Zdaj lahko vidimo dvojne vatle vseh svtohlincev, ki se pridušajo, da se mora Rusija vrniti na nekdanje meje v Ukrajini, ker so povojne evropske meje nedotakljive, nihče pa ne zahteva, da naj se Kosovo vrne v Srbijo. Kakšna dvoličnost in dvojni vatli v odnosu do enakega problema!
Ukrajina je izvajala in še izvaja nad ruskim življem kulturocid, etnocid in genocid. Podobno zatiralsko politiko je tudi Srbija vodila v odnosu do Kosovarjev, zato je Amerika napadla Srbijo in z vojaško silo osamosvojila Kososovo. Ko je Rusija naredila isto v Donbasu, je pa to absolutno nesprejemljivo.
Seveda, sprjemljivo je to, kar ustreza interesom Zahoda. Za ZDA in še za marsikokoga v EU je sprejemljiv tudi izraelski genocid nad Palestinci, saj ima Izrael vendar pravico do obrambe in varnosti.
Zato Palestina ne sme postati samostojna država.
Zato morajo Libanon, Sirija, Irak itd. biti razsute, falirane, neoperativne države. Zato bi bilo treba napasti Iran.
Spet dvojni vatli: izralska varnostna paranoja je upravičena, zaradi nje je sesutega pol Bližnjega vzhoda, ruska varnost pa nikakor ni pomembna. Izraelske sosede nimajo pravice, da se svobodno ekonomsko razvijajo in da imajo učinkovite vojske, Rusija pa bi morala trpeti Nato pakt na svojih mejah – zaradi noro nesmiselnih obtožb, da misli napasti Evropo. V resnici ima Zahod namen podreditve Rusije.
Rusija se bo branila, če bo napadena s strani Nato pakta in de facto je že napadena, saj Nato bojuje posredno vojno zoper Rusijo ne le z dobavami orožja temveč tudi z vojaki Nata. Nato postopno, a vztrajno povečuje svojo udeležbo v vojni v Ukrajini, niti najmanjšega namena pa nima sprožiti pogajanja z Rusijo o končanju te vojne. Ko je Trump vsaj dozdevno poskusil nekaj narediti s tem v zvezi, so vsi glavni evropski zavezniki nasprotovali temu. Trump si je nato z veseljem pilatovsko umil roke, financiranje vojne v Ukrajini prepustil Evropi, Amerika pa prodaja orožje Evropi za Ukrajino.
Trumpu so očitno bolj pomembni dobički ameriške orožarske industrije kot krvaveča Ukrajina. Če bi res hotel končati. vojno, bi pritisnil na glavne evropske vojne hujskače, kot to on zna, in bi jih prisilil v pogajanja z Rusijo, vključno z Ukrajino, in bi prenehal dobavljati orožje ter bi umaknil vse vojaško osebje iz Ukrajine.
Jaz osebno nisem nikoli bil za odcepitev Kosova. Predvsem sem sovražil našo politiko do tega.
Kaj imamo mi Srbom karkoli dopovedovati.
Moram priznati, da so kar strpni do nas.
24kur se sprašuje, kaj lahko pričakuje Slovenija od buzeranta Rutteja.
Vazelin !
Potrošnik ni enako dobavitelj.
Kako so se osamosvajale države ?
Ljudstvo je odločalo na plebiscitih.
Slovenija je izvedla plebiscit za osamosvojitev.
Krim je izvedel plebiscit za osamosvojitev.
Zaporožje je izvedel plebiscit za osamosvojitev.
Donetsk je izvedel plebiscit za osamosvojitev.
Lugansk je izvedel plebiscit za osamosvojitev.
In nato tudi referendume za priključitev Rusiji.
Narod je odločil !
Kosovo NI imelo plabiscita, NI IMELO ! Prebivalci NISO odločali.
Odločale so ZDA !
Ampak so Američani zbrali najvišje kljukce na Kosovu in jim obljubili za takojšnji sprejem v Nato, da jih bodo priznali kot državo, seveda tudi njihovi hlapci v Natu.
Ja pa rudniki, Soros itd.
Dobro jutro Kloaka z veliko,
A je ćelavi že rešil državo? 👍
No ja,pandurska represija še ni “država” ampak za mongoloide bo kar ok.👍
Kosovo je država!
Meje Kosova so določili v Socialistični Jugoslaviji, kjer so imeli Srbi največji vpliv.Za veliko Srbijo je bilo sprejemljivo, da je imela dve poktrajini, ki si jih je lastila in štela kot del Srbije.
Srbi pa so uganjali centralizem in vse koncentrirali v Beograd, kjer so koncentrirali vse srbske inštitucije in gradili svetovno metropolo za nauvrščene, pozabili pa na obrobje, ki je umiralo in siromašilo. Tako se je godilo tudi s Kosovvom.
Srbi so se zaradi zasostalosti okollja na Kosovu izseljevali in samo slabšali nacionalno strukturo.
Spomniti se je potrebno časov, ko je izseljevanje Srbov zavzelo tak obseg, da je Socilaistična republika Srbija v Beogradu, prepovedala prodajo srbskih nepremičnn na Kosovu in do skrajnosti otežila izseljevanje Srbov.
Kljub temu se razmere niso normalizirale.
Ne toliko zaradi sovraštva, kot zaradi revščine , so se Srbi izseljevali.
To se dagaja tudi sedaj. Kljub veliki materialni pomoči in pred vsem s političnimi provokacijami, se število Srbov na Kosovu manjša.
Demografija za Srbijo je izredno slaba, saj število prebivalcev v Srbiji upada, kar pa ne velja za Kosovo, kjer se Albanni krepijo.
Zaradi nasilja, diskriminacije in očitnega sovraštva je prišlo do srbskega napada na Kosovo in posredovali so Američani, saj so Srbi pregnali skoraj milijona Kosvarjev v Albanijo.
Potem, ko so se Milošeičeve horde morale umakniti, je varovanje Kosova prevzela mednarodna skupnost. Izseljevanje Srbov pa se je še pospešilo.
Kosovarji so Kosovo oklicali za samostojno državo, ki jo je priznalo mnogo najvplivnejših držav, razen Rusije in Kitajske.
Rusi sicer želijo uveljavljati svoj interes, kar pa jim ne uspeva, saj njihova politična in vojapka moč slabi.
Srbija pa greši, ko Kosova na prizna ,kot samostojna države.
Kosovo je samostojna država, saj ima vse atribute države, ima ozemlje, ima prebivalstvo, ima gospodarstvo in lahko samostojno funkcionaira.
Srbi pa spodkopavajo in oporekajo samostojnost, kar škodi pred vsem srbski manjšini. Srbi se ne počutijo varne na Kosovu, saj se Srbi selijo v Srbijo. Cilj jim je Beograd, ki se blešči od prestiža, kar Srbom imponira in briga jih “kolevka” srbskega naroda.
S priznanjem Kosova, bi Kosovo dobilao nov zagon, se hitreje razvijalo in tudi Srbi bi na Kosovu videli priložnost. Tako pa te priložnosti ni in zato zapuščajoKosovo, kar pa srbska propaganda ocenjuje celo kot genocid.
Kosovo je za vedno izgubljeno in z neumnostmi, ki jih Srbi počno na Kosovu in proti Kosovu slabšajo pred vsem položaj Srbov, ki se izseljujejo.
Tudi Slovenija bo kmalu za vedno izgubljena. V osnovnih šolah ponekod že prevladujejo Kosovarji. Slovenci filozofiramo, oni delajo otroke.
Kosovo kot država, je ustvarjeno z namenom, da je tam lahko Nato baza.
Ne, zato, da so Srbi jezni. Za kazen, zaradi Ferdinanda. Ni vazno prsvzaprav, vazno, da so jezni.
Če bi bile lokalne volitve v Donbasu, bi besnela vsa EU. Leyenova in Kallasova bi se pridušale, da to niso veljavne volitve, da jih Zahod ne priznava. Ker pa gre za Kosovo, ki ga je Zahod s silo osamosvojil od Srbije, je to prav. Pravica je torej to, kar Zahod reče, da je prav.
Če je prav, da se je Kosovo odcepilo od Srbije, ker je Srbija kršila narodne in človekove pravice Kosovarjev, potem je prav tudi to, da se je Donbas odcepil od Ukrajine, ki je nad tamkajšnjim ruskim življem izvajala genocid.
Tudi približno nisem prijatelj ne Srbov, ne Srbije in najmanj srbskega režima. Vendar sem vseeno prepričan, da se je ob vsiljeni samostojnosti Kosova zgodila Srbiji krivica. Najmanj 20% njegovega teritorija bi moralo pripasti Srbiji. To bi približno ustrezalo razmerju prebivalstva po nacionalnosti pred letom 1981, ko so se na Kosovu začeli nemiri in so Srbi začeli bežati iz Kosova.
Kosovska razmejitev me spominja na našo južno Koroško, ki smo jo izgubili leta 1920 s plebiscitom. Da je do plebiscita sploh prišlo na področju, kjer se je 70% prebivalstva prištevalo k Slovencem, je bila posledica velike nenaklonjenosti antantnih sil Slovencem. Pa celo na tem nesrečnem plebiscitu so področja južno od Drave večinsko glasovala za Jugoslavijo.
Malo notoricno pogrevate to „mi smo izgubili“. Korosci niso ne „vasi“, ne od koga drugega. Imeli so pa toliko pameti, da so pravilno glasovali in so se v zadnjem trenutku lahko izognili Jugoslaviji.
Pa tudi za vas je bilo bolje, ker ni bilo predalec za po kavo hodit.
Lepo, prodaš se za šalco kave. Moraš biti ponosen nase.
Pero,korosci se niso ubranili Yuge,ker ni bilo.Bila je nekaksna kraljevina Serbija in njeni podlozniki.Yuga je nastala sele l;eta 1929 po Vidovdanski ustavi!Morda tudi ti rabis malo sudija zgodovine!
Sicer je pa tako, da sploh ni prevec dobro biti avtohton v „svoji“ nacionalno ograjeni drzavi. Ker populacija zakrni.
Za casa Avstrije so izobrazeni, pa celo ne prevec izobrazeni Slovenci govorili vsaj dva jezika in so bili kar dobro ustaljeni v Srednji Evropi.
Danes povprecen Slovenec ne govori (dobro) nobenega drugega jezika. Se tisto malo, kar mu vtepejo v soli, ki za resno rabo (razen za dopust).
Danes v Evropi najbolj ugodno zivijo pripadniki tujih etnij v obmejnih podrocjih. Npr. Danci ali Nemci na obeh straneh nemsko-danske meje, pa prebivalci Elzasa in Lotringena. Luksemburzani so po naturi trijezicni in se jim fenomenalno gode (najvisji BNP). Celo Baskom gre super.
Vse je v redu, dokler ni takih, ki govorijo „mi“ v imenu tistih, ki jih niso za to avtorizirali.
@peter – malce za šalo in bolj zares. To je tudi moja teza/hipoteza. Bolje je biti pridružen član večji celoti, ker imamo kar nekaj poti kako to izkoristiti sebi v prid. Če smo dovolj samozavestni in inovativni lahko recimo znotraj EU hitreje napredujemo kot povprečje EU. Hrvati nas recimo že prehitevajo po levi in desni.
Drugi plus pa vidim v tem kar se recimo sedaj dogaja v Sloveniji. Ja, tudi EU bolj ceni levičarje kot desničarje v prenesenem pomenu besede, takšna je pač usoda socializma – a EU ne bo šla v skrajnosti, ker pazi, da se ji še enkrat ne ponovi nacizem.
Slovenija pa drvi naravnost v ultra-levi totalitarni sistem, ki ga je Golob s svojim Golobnjakom lepo dodelal in izpopolnil. In tukaj imamo srečo, da smo znotraj EU. Tam bodo prej ali slej ugotovili, da so pri Sloveniji naredili veliko napako ko so si jo hoteli povsem podrediti. To napako bodo zagotovo popravili – naše leve elite tega ne bodo naredile saj se že pripravlja novo ime in nova stranka, ki že izključujejo stranko SDS in seveda g. Janšo. EU je naša rešitev!
P. S. Kaj se dogaja z bivšo Yugo pa me ne zanima, ker sem zazrt v prihodnost ob dejstvu, da želim poznati tudi sedanjost in preteklost. Samo tako lahko razumeš posamezne zakonitosti prostor-časov v njihovih obdobjih. Lep dan.
Re:… tudi EU bolj ceni levičarje kot desničarje
Ne vem od kod vam to? V samem jedru EU je levica pogorela skoraj v nulo. Kje je torej cenjenje? Razen, ce ne govorimo o isti levici?
Mimogrede, v SLO ne gre za desno levo, ampak za povsem nekaj drugega. Kar smo sicer ze nekajkrat rekli.
@peter – v mislih imam sprejemanje zakonov in ostalih aktov iz Bruslja, ki so skregani z zdravo pametjo kot recimo zelena agenda, ukinitev jedrskih elektrarn, ukinitev bencinarjev in dizlašev itn. To so metode levičarjev v prenesenem pomenu besede.
Ne išči ideologije pri strankah, razen če so leve!
Kar pa se tile Slovenije lahko mirno govorimo o levičarjih in desničarjih zopet v prenesenem pomenu besede, ker naši levičarji ponovno stavijo na svojo lažno ideologijo v upanju, da bodo volivci še enkrat ostali z dolgimi nosovi kot ostržki.
Desničarji pri nas nikoli v ospredje ne porivajo svojo ideologijo, ampak razvojne programe – zato leve ideologije zmagujejo, ker še naprej obljubljajo pravljice v raju. Programov sploh ne potrebujejo, ker se levi mediji teh programov izogibajo, ker vedo kaj morajo poudarjati, da množice preslepijo.
Kdaj se bo oglasil Pedro alias Miller, danes sem dobre volje in lahko komentira….
Čaka komando iz Kremlja
Kosovo je za Srbijo tako izgubljeno kot Vzhodna Prusija za Nemcijo.
Razlika je v tem, da se Nemci z izgubo strinjajo, Srbi pa z izgubo Kosova ne.
Rusi so v Vzhodni Prusiji ubili vse Nemce, ce niso prej pobegnili. Tudi v tem je razlika. Albanci Srbov niso ubili.
@PK
Ja vi ste izredno pronicljiv mislec.
Nakladate lahko tudi brez viličarja.
👍
V tem kar sem napisal ni nobenih posebnih misli. Samo dejstva, tu ni kaj za dopesnit.
Peter Klepetec, če je tako preprosto, zakaj potem toliko vojn za ozemlje?
Ni za ozemlje, ampak za t g. Rusija je brez trga.
Ukrajina je velik trg.
Aleksander Veliki, Džingis Kan, Francozi in Nemci v 1. in 2. svetovni vojni, Nemci in Rusi v 1. in 2. svetovni vojni in še nešteto drugih vojn, se je bojevalo za trg??
Japajade.
@Drejč
Tud Rusi v sedanji vojni.
V bistvu ja, ampak vcasih si moral zato imeti teritorij. Danes ne. Danes rabis le dostop.
Rusi pa niso konkurencni, zato morajo onemogociti dostop drugim. Rusi rabijo teritorij, da imajo trg.
Trump se gre carinsko vojno z vsem svetom, ker je Amerika (ne)konkurenčna? In rožlja z orožjem pred vrati Kitajske, ki je daleč bolj konkurenčna kot ZDA?!