Primer minimalna plača – ko ideologija in predvolilna blaznost premagata ekonomijo

Slika: zajem zaslona TVSLO1

Avtor: | 23. januarja, 2026

V četrtek je minister za delo Luka Mesec sporočil pričakovano novico: minimalno plačo je dvignil na 1000 evrov neto, kar pomeni, da se bruto minimalna plača povečuje za 15,97 (!) odstotka, s 1278 evrov na 1482 evrov, vse skupaj bo veljalo že za januarsko plačo, torej spet za nazaj, kar mnogim podjetjem ruši poslovno konstrukcijo. Gospodarska rast je medtem nekje okoli 1 odstotka, kako gre to skupaj, vedo samo “znanstveniki” v aktualni vladi. Vlada je v predvolilnem zanosu seveda pozabila (spet), da za javne uslužbence dodatnih sredstev v proračunu ni, pozabila je tudi, da je s to odločitvijo dvignila letni regres, ki bo znašal najmanj 1482 evrov, in obvezno božičnico za zaposlene, ki je s 639 evrov skočila na 741 evrov. Kdo bo vse to plačal, je seveda “revolucionarjem”, ki mislijo, da denar raste v bankomatu, vseeno.

Vlada je pozabila tudi, da je z dvigom minimalne plače dodatno dvignila prispevke samostojnim podjetnikom, da kaskadnega vpliva na rast drugih plač, dvigovanja cen številnih storitev, blaga niti ne omenjamo. Ni pomembno, bistvo je da Levico z zaslugami za višjo minimalno plačo spravijo v Državni zbor, naj stane kar hoče. Itak plačajo drugi.

Malce “mimo javnosti” je ob sprejemanju odločitve o dvigu minimalne plače šla novica o precejšnji zadržanosti ministrstva za finance in ministrstva za gospodarstvo, ki sta opozarjala na številne posledice takšne nepremišljene odločitve. Na koncu dotična ministra sicer nista glasovala proti, čeprav njunih argumentov ni nihče poslušal, slišal, upošteval. Še enkrat več se je pokazalo, da ta vlada ne deluje na podlagi strokovnih analiz, podatkov, argumentov, ampak izključno ideološko, politično, pri čemer jih seveda dolgoročne posledice odločitev na slovensko gospodarstvo, družbo sploh ne zanimajo.

Morda so se že sprijaznili s porazom na volitvah, ker metanje takšnega števila polen pod lastne noge enostavno ni racionalno. Ministra za finance in gospodarstvo, ki sta v resnih vladah glavna odločevalca, sta v tej vladi politični copati brez vpliva. Žal.

Pa gremo nazaj k minimalni plači. Po svoje je seveda komično (spet), da vlada z dvigom minimalne plače “sanira” svoje napačne in škodljive odločitve za standard najbolj ranljivih državljanov. Glavni argument ministra za delo ob dvigu minimalne plače je, da obstoječa minimalna plača ne zadošča več za pokritje osnovnih življenjskih stroškov, zato so določene skupine prebivalcev padle pod t. i. prag revščine.

Finančni minister ni navdušen na dvigom minimalne plače, a proti ni glasoval. Politična navodila so prevladala nad racionalnostjo. (Slika: MF)

Minister Mesec ob vsem tem predvolilnem navdušenju nad svojo odločitvijo seveda pozablja, da je ta padec pod prag revščine povzročila prav ta vlada. Najprej z razveljavitvijo davčne reforme prejšnje vlade, zatem pa še z novimi obremenitvami dela v obliki prispevka za neobstoječo dolgotrajno oskrbo in transformacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni davek. Brez vseh teh škodljivih ukrepov za standard ljudi bi minimalna plača na današnji dan znašala najmanj 1022 evrov. Več kot ga omogoča nov administrativni ukrep vlade.

Vlada je seveda tudi popolnoma zanemarila vpliv dviga minimalne plače na cene blaga in storitev v panogah, ki zaposlujejo veliko število ljudi v najnižjem plačnem razredu. Tu je v ospredju seveda trgovska dejavnost, kjer se v Sloveniji ubadamo z nadpovprečno rastjo cen hrane.

V kombinaciji s povišanjem prispevkov za samostojne podjetnike lahko pričakujemo nov pritisk na cene hrane in številne obrtniške storitve. Zaradi dosedanjih ukrepov vlade številna podjetja imajo več t. i. notranjih rezerv in bodo nove stroške delovanja enostavno prevalile na kupce. Drugega jim enostavno ne preostane. Razen omejevanja poslovanja, morebitna odpuščanja. Glede na majavo gospodarsko rast so vsi takšni dodatni šoki za gospodarstvo lahko katastrofalni. Sploh ob labilnih mednarodnih razmerah.

Glede na ogromen delež zaposlenih z najnižjimi plačami v trgovski panogi podjetja že opozarjajo na večplastne posledice. Pri tem opozarjajo na dodatni pritisk na cene, saj bodo poleg pritiska na trgovsko maržo, ki ga prinaša dvig stroška dela v podjetjih, na kmetijah, v prevozu…. višji strošek v cene vkalkulirali tudi slovenski dobavitelji. Vse skupaj pomeni višje cene, višjo inflacijo in krog negativnega vpliva na gospodarstvo in standard ljudi bo sklenjen.

Glede na vse akrobacije te vlade, ki želi z nekritičnimi darili volivcem spodbuditi njihovo volilno aktivnost, se lahko samo vprašamo, kaj nas čaka v naslednjih mesecih. Vlada se zaveda, da imajo volivci dokazano slab spomin. Božičnica je že pozabljena, porabljena, višja minimalna plača z izplačilom v začetku februarja bo tudi. Potem pa nas čaka še kakšen dober mesec vrhunca predvolilne kampanje. Nekaj bodo gotovo izumili. Morda dodatek za spomladansko utrujenost, ki bo izplačan 15. marca?

5 komentarjev

  1. Drejč

    Ljudstvo, zdaj, ko se bližajo volitve, je čas za kakšno koncesijo, ne le za prazne obljube.
    Na primer: podaljšanje letnega dopusta, skrajšanje delovnega dne, povišanje plač javni upravi, vključno z zdravniki ipd.
    Po volitvah bo nov dan in obljube bodo hitro pozabljene.

    Odgovori
  2. NNP

    …..Glede na vse akrobacije te vlade, ki želi z nekritičnimi darili volivcem spodbuditi njihovo volilno aktivnost, se lahko le vprašamo, kaj nas čaka v naslednjih mesecih…

    Ker so na upokojence spet vsi pozabili in o njih ni slišati niti besede ne na levi ne na desni strani, lahko v zadnjem mesecu pričakujemo povečanje obiskov različnih vladnih delegacij v domovih za starejše, opozicijskih pa v objektih za bogoslužje.

    Odgovori
    • Miran

      Če je vse v okviru inflacije in dvigu življenskih stroškov je dragho uredništvo vaš prispevek sviranje kurcu in zamegljevanje preprostih dejstev da ljudje pač morajo preživeti.
      Sloh pa ne vem zakaj ni to uskljevanje avtomatizem pa moramo vsakič sproti izumljati toplo vodo.🥴😰

      Odgovori
  3. Dezerter

    Komunajzl freak show 👍

    Odgovori
    • Miran

      A vi še kar tlele trosite vaše neslanosti ?
      A se ne bi malo odpočili ?
      😱

      Odgovori

Objavi komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Opazili smo
Gospodarska zapuščina Golobove vlade

Gospodarska zapuščina Golobove vlade

Večina medijev se spet popolnoma “naključno” ukvarja z vprašanjem “Janša ali ne Janša”, bo vlada leva, desna, ampak praktično nihče se ne ukvarja z vprašanji kakovosti življenja v Sloveniji. Z administrativnimi, predvolilnimi ukrepi sicer aktualna vlada enkratno povečuje določene prihodke državljanov, ampak to nima nobene veze z realnim stanjem v gospodarstvu. Vlada deli neobstoječi denar, to se bo prej ali slej nekje poznalo. Seveda si pri slabi rasti delimo usodo precej stagnacijske Evrope, ampak to nas ne bi smelo ovirati pri smelejši gospodarski politiki. Žal smo se sprijaznili s povprečjem. In nekritičnim zadolževanjem naslednjih generacij.

Izvoz divjega zahoda na Arktiko

Izvoz divjega zahoda na Arktiko

Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje z ekspresno razgradnjo mednarodnega prava in mednarodnih odnosov. Ker mu v Ukrajini v obljubljenem enem dnevu ni uspelo ustaviti njegovega prijatelja Putina in njegove štiriletne tridnevne specialne operacije, se je odločil za utrjevanje ameriškega vpliva v vseh “amerikah” in na Arktiki. Če se večini sveta, pa tudi Evropi, precej “fučka”, kaj počne v Venezueli, morda tudi Kolumbiji, pa na Kubi…, se je celo EU na pol zbudila ob grožnjah Grenlandiji, očitno prihaja na “meni” tudi Norveška z Svalbardskimi otoki. Kanada pa je v vsakem primeru stalna tema, ki spada v t. i. arktični paket. V ozadju Trumpovih ozemeljskih pretenzij je sicer precej jasno ekonomsko in strateško, varnostno ozadje, njegove metode, komunikacija pa so milo rečeno sporne. Ne glede to, da pogosto blefira in brezvsebinsko izsiljuje tudi najtesnejše partnerje.

Gre res samo za dve SMS sporočili?

Gre res samo za dve SMS sporočili?

Zadnje dni poslušamo neskončne izgovore predsednika vlade Roberta Goloba, da odločitev KPK o njegovem vmešavanju v Policijo ni pravnomočna, čeprav to po zagotovilih pravnikov ne drži, poleg tega nam poskuša “servirati”, da gre za benigne, minorne zadeve, nek nepotreben trušč, hrušč okoli SMS sporočil, ker on dela za ljudi in ga druge stvari ne zanimajo. Sam izrek KPK o odgovornosti predsednika vlade je sicer dejansko precej plehek. Glede na številne dokaze o vmešavanju v delo Policije se oklepa menda dveh SMS sporočil. Zadeva pa je precej bolj jasna, SMS sporočili sta vrh ledene gore, predsednik vlade je od ministrice za notranje zadeve zahteval menjavo točno opredeljenih ljudi, z imeni in priimki. V taistem poročilu KPK, ki obsega 60+ strani je to obrazloženo. Odvetnik premierja Zdolšek ga seveda noče posredovati javnosti, je pa poslal eno stran, ki mu ustreza. Zaradi korektne obveščenosti javnosti poobjavljamo članek, ki smo ga objavili ob pričanju Tatjane Bobnar v Državnem zboru leta 2023. Ne pozabimo tudi, da premierja čaka skorajšnja odločitev o sodni preiskavi, na isto temo, s kazenskimi posledicami.

15 cm snega, poledica, minus v januarju so hujši sovražniki Slovenije kot razpadajoča globalna ureditev

15 cm snega, poledica, minus v januarju so hujši sovražniki Slovenije kot razpadajoča globalna ureditev

Zadnji teden nas je končno obiskala zima, ki smo jo sicer vsi nestrpno pričakovali že za Božič, ali vsaj Silvestrovo. Kot se je izkazalo, pa si Slovenci želijo dejanske zime samo na novoletnih vrtnih drevescih, na kakšnem bližnjem klancu, kjer bodo z družino postavili snežaka za svoj FB, Insta, Tik Tok profil, morda sankališčih,  smučiščih… sneg pa je nezaželen na cestah, pločnikih, na avtomobilih, tam bi ga morali prepovedati, ker povzroča slabo voljo in nepotrebne nevšečnosti za voznike preveč sofisticiranih, elektronsko in sploh do “zob” opremljenih, “oversize” terenskih vozil za vsaj 50.000 evrov. Iz izkušenj zadnjih dni je jasno, da Slovenijo nikakor ne ogrožajo Rusi, Trump, migranti, kibernetski napadi…, ampak je dovolj cca. 15 centimetrov snega s temperaturami pod nič stopinj, vse skupaj seveda v povezavi s plužnimi in posipalnimi “znanstveniki” na DARS.

Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Konferenca v Jalti ostaja simbol trenutka, ko so se velike sile odločale o usodi celin, pogosto brez neposrednega glasu manjših narodov. Reparacije so bile del tega procesa – hkrati orodje pravičnosti in sredstvo političnega pritiska. Današnje razprave o Ukrajini dokazujejo, da se zgodovina ne ponavlja dobesedno, a njeni vzorci ostajajo presenetljivo podobni. Razumevanje Jalte in povojnih reparacij ni zgolj akademsko vprašanje. Je opomin, da mir ni nikoli brezplačen in da način, kako se konča ena vojna, pogosto določa začetek naslednjega obdobja – bodisi stabilnosti bodisi novih napetosti.

Ko ZDA v dveh urah razgalijo bedo ruske štiriletne posebne operacije v Ukrajini

Ko ZDA v dveh urah razgalijo bedo ruske štiriletne posebne operacije v Ukrajini

Ruska “tridnevna specialna operacija” v Ukrajini, ki se bo naslednji mesec prelevila že v štiriletno vojno, je zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli spet malce potisnjena v ozadje. Imata pa obe “ekspediciji” dveh velesil veliko skupnega, a tudi mnogo pomenljivih razlik, ki so povezane z vsebino in rezultatom vojaškega posredovanja. Seveda je jasno, da je Rusija želela v Ukrajini storiti prav to, kar je v Venezueli naredil Trump – hitra odstranitev oblasti, ki je ne odobravajo in vzpostavitev marionetnega režima, ki bo sledil političnim in ekonomskim interesom zavojevalca. Razlike med posredovanjem Rusije in ZDA so vsaj navzven precej očitne: Rusiji ni uspelo, ZDA pa je. Poleg tega gre v primeru ZDA za posredovanje demokratične (pustimo podrobnosti) države v precej nedemokratični državi, pri Putinovi invaziji pa za napad imperialističega avtokratskega režima na mlado ukrajinsko demokracijo.

Prikriti revolucionarji na ustavnem sodišču

Prikriti revolucionarji na ustavnem sodišču

Bolj kot predbožična odločitev Ustavnega sodišča o neustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti v delu, ki je bil po vseh dosedanjih izjavah predsednika vlade Roberta Goloba ključen del t. i. zgodovinske zdravstvene reforme, je zanimiva in povedna orkestrirana relativizacija te odločitve, ki so jo vladni predstavniki ob podpori predsednice republike precej bizarno predstavljali skorajda kot podporo ustavnega sodišča vladnemu zakonu. Še iz določenih ločenih, sicer večinoma pritrdilnih mnenj posameznih ustavnih sodnikov je med vrsticami razbrati nekakšno “opravičevanje”, da so del zloglasnega 53.b člena razglasili za neustavnega. Zakon je pač tako slab in nesorazmeren pri ukrepih, da tudi kljub očitni ideološki servilnosti niso mogli pogledati stran.

Pravni spor za Mercatorjev M

Pravni spor za Mercatorjev M

Zadeva Mercator – Goltes ni zanimiva le z vidika avtorskega prava, kjer oblikovalka trdi, da trgovec neupravičeno uporablja njeno avtorsko stvaritev, o čemer sicer že skoraj 15 let teče sodni spor, temveč je tudi test razumevanja meja pravnega uveljavljanja interesov. Ali so bili izbrani postopki skladni z načelom sorazmernosti in z duhom pravne države? Kajti ne glede na končni razplet sodnega spora bo primer verjetno referenčen za razpravo o tem, kje se konča legitimno pravno varstvo pravic in kje se začne pritisk na medije.