Ključnik: Luka Mesec
Primer minimalna plača – ko ideologija in predvolilna blaznost premagata ekonomijo

Primer minimalna plača – ko ideologija in predvolilna blaznost premagata ekonomijo

V četrtek je minister za delo Luka Mesec sporočil pričakovano novico: minimalno plačo je dvignil na 1000 evrov neto, kar pomeni, da se bruto minimalna plača povečuje za 15,97 (!) odstotka, s 1278 evrov na 1482 evrov, vse skupaj bo veljalo že za januarsko plačo, torej spet za nazaj, kar mnogim podjetjem ruši poslovno konstrukcijo. Gospodarska rast je medtem nekje okoli 1 odstotka, kako gre to skupaj, vedo samo “znanstveniki” v aktualni vladi. Vlada je v predvolilnem zanosu seveda pozabila (spet), da za javne uslužbence dodatnih sredstev v proračunu ni, pozabila je tudi, da je s to odločitvijo dvignila tudi regres, ki bo znašal najmanj 1482 evrov, in obvezno božičnico za zaposlene, ki je s 639 evrov skočila na 741 evrov. Kdo bo vse to plačal, je seveda “revolucionarjem”, ki mislijo, da denar raste v bankomatu, vseeno.

Kako je “velik komunist” Tašner Vatovec pokopal Levico (in morda SD)

Kako je “velik komunist” Tašner Vatovec pokopal Levico (in morda SD)

Besede Matjaža Hana, da je Matej Tašner Vatovec “velik komunist”, povedo vse. Njegov prestop iz Levice k Socialnim demokratom (SD), pravnim in moralnim naslednikom Zveze komunistov Slovenije, ni le simbolno dejanje, vrhunec osebnega oportunizma in hladne preračunljivosti, ampak je tudi neke vrste vrnitev domov. Nekoč drugi brat stranke Podalpskih Kmerov se je vrnil v objem naslednice Partije. Domov.

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?

Minister Maljevac, ali ste res ravnodušni, ko Stanovanjski sklad na cesto vrže dva bolnika?

Minister Maljevac, ali ste res ravnodušni, ko Stanovanjski sklad na cesto vrže dva bolnika?

Da bi prišli na oblast, politiki radi obljubljajo stvari, ki niso uresničljive. Se spomnite stranke Levice in obljub o 30.000 novih stanovanjih do leta 2030? Ni smešno, vse skupaj je žalostno. Realnost je nekaj drugega. Realnost je to, da javni Stanovanjski sklad iz stanovanj meče na cesto bolnike, ki si ne bodo sposobni sami najti novega doma. Tako kot ob rojstvu Kristusa tudi danes ostajajo ljudje pred vrati svojega doma in postajajo brezdomci. In če ljudje niso sprejeli novorojenega Jezusa, kako bi danes sprejeli odvisnike, reveže in bolnike? Čudi nas zgolj dvoje: da ljudi po 2000 letih še vedno mečejo na cesto institucije, ki smo jih ustanovili ravno zato, da bi prinašale ljudem radosti doma, in da se ima minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac za levičarja

Predstava, ki gre narobe

Predstava, ki gre narobe

Ko sem natančno pregledal poročilo Evropske komisije, sem ugotovil, da je minister Boštjančič zavajal Bruselj. Tja je namreč (namerno?) poslal napačno verzijo proračuna. Tisto, ki je še vsebovala solidarnostni dodatek. Tisto, ki še ni upoštevala zvišanih povprečnin za občine. Takšno, ki še ni upoštevala indeksacije socialnih transferjev. In ki je še vedno predvidevala zamrznitev plač javnih uslužbencev. Vse te postavke, ki tehtajo nekaj debelih sto milijonov evrov, je Boštjančič dal v proračun tik pred sprejemanjem v parlamentu in o tem ni obvestil Bruslja.