Ključnik: inflacija
Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Še nekaj tednov nazaj je predsednik vlade Robert Golob razlagal, da ga bodo volivci menda ocenjevali po reformah in realnih dosežkih “za ljudi”, ne pa po obljubah in ideoloških vprašanjih. Kje smo danes? Namesto reform, sklicevanja na realne dosežke… imamo poplavo političnih, ideoloških, infantilnih dimnih zaves, ki naj bi volivce odvrnile od (ne)realnega učinka vlade na gospodarskem, reformnem področju. Tega reformnega področja seveda ni. Namesto analiz delovanja vlade pri reševanju realnih problemov ljudi smo dobili poplavo nekih novih “razdelilnih” tem, ki bodo po preverjenem načrtu dodatno ideološke polarizirale že tako precej zabetonirano volilno telo. Tudi popoplavna obnova je izginila, ker je očitno ni.

Vstaja na Balkanu?

Vstaja na Balkanu?

So študentski protesti v Beogradu, ki so potegnili za seboj velik del prej tihe, mlade demokratične Srbije, začetek česa novega, ali samo spet muha enodnevnica, ki jo bo srbski vsemogočni predsednik, prijatelj Putina, Zorana Jankovića, Aleksandra Čeferina, Roberta Goloba, s svojim nadzorom nad mediji in večino drugih državnih aparatov umiril, nekako podkupil, utišal? Državljanska nepokorščina se z bojkotom trgovin, lokalov, krepi tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Nekatere politične stranke se na to gibanje poskušajo “šlepati” tudi v Sloveniji. Vsi pa so malce pozabili na bistvo: oblast se voli na volitvah, ne v trgovinah, na ulicah. Kot je naša vlada pozabila, da bi se morala ukvarjati predvsem z višanjem kakovosti življenja ljudi. V svoji ideološki in vsebinski zablodelosti pa razmišlja samo o tem, kje bo za delovanje zbirokratiziranega, predimenzioniranega in koruptivnega državnega aparata od ljudi pobrala še kakšen evro, kako jih bo nadzorovala, jim predpisovala, kako naj živijo.

Verjamete? Po dveh letih je Golob doumel vsebino akta o omrežninah. Zdaj gre ogorčen v boj proti elektro draginji!

Verjamete? Po dveh letih je Golob doumel vsebino akta o omrežninah. Zdaj gre ogorčen v boj proti elektro draginji!

Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine je bil po uskladitvi s tedaj pristojnim ministrstvom vlade Roberta Goloba sprejet 16. novembra 2022. Takrat so nam povedali, da je v skladu z smernicami takratne, še precej novopečene, solarno, brezmesno usmerjene vlade. Živahna razprava o vsebini tega akta se je začela pred dobrim letom (ker je veljavnost akta 1. oktober 2024), ko je postalo jasno, da so rešitve morda – milo rečeno – nepraktične, lahko tudi škodljive, sistem pa nejasen. V razmerah trenutnega ohlajanja gospodarstva je dodaten pritisk na cene energentov nov strel v koleno konkurenčnosti gospodarstva in kupne moči državljanov. Po javnem revoltu, opozorilih gospodarstva, podjetnikov, se je v ponedeljek čudežno “zbudil” predsednik vlade in hiti na pomoč pri reševanju zablod, ki jih je zakuhal sam. V upanju, da ob orkestraciji glavnih medijev ne bomo opazili, kdo je (spet) glavni krivec.

Božično darilo vlade v obliki bizarnih, virtualnih pocenitev hrane

Božično darilo vlade v obliki bizarnih, virtualnih pocenitev hrane

Vlada se je septembra 2022 na presenečenje stroke in večine javnosti odločila za nenavaden spopad z inflacijo: uvedla je svojo, vladno popisovanje cen določenih živil, kar naj bi preprečilo ekscesne, neupravičene podražitve. Po letu in treh mesecih tega precej komičnega eksperimenta je nedvomno največji eksces sam rezultat tega merjenja cen, ki v posmeh stroki, Statističnemu uradu in državljanom, prikazuje tudi več kot 90 odstotne pocenitve živil.

Namesto rekonstrukcije vlade potrebujemo vsaj njeno “nadomestno gradnjo”

Namesto rekonstrukcije vlade potrebujemo vsaj njeno “nadomestno gradnjo”

Vladni strategi zaradi strmoglavljanja podpore javnosti izvajajo t. i. rekonstrukcijo, ki naj bi pomenila nekakšno drugo priložnost za trenutno koalicijo, predvsem za največjo stranko. Zdi pa se, da rekonstrukcija, ki npr. v gradbeništvu večinoma pomeni le delno spremembo konstrukcijskih elementov, pri čemer se ohranijo temelji, glavni, kletni zidovi, ne more biti učinkovita. Problem vlade so namreč prav temelji in nosilni zidovi.

Slovenski BDP v 2022: Izgubljeni 2 milijardi s popravkom

Slovenski BDP v 2022: Izgubljeni 2 milijardi s popravkom

Kaj je bil razlog za milijardni reviziji višine BDP lani in letos, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Toda vsi navedeni popravki vsekakor odpirajo dvome glede predstavljenih izračunov BDP. Obstaja upravičen strah, da mogoče tudi ti podatki niso dokončni in da bodo današnji zaključki na osnovi teh podatkov lahko čez pol leta ponovno drugačni.