Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje z ekspresno razgradnjo mednarodnega prava in mednarodnih odnosov. Ker mu v Ukrajini v obljubljenem enem dnevu ni uspelo ustaviti njegovega prijatelja Putina in njegove štiriletne tridnevne specialne operacije, se je odločil za utrjevanje ameriškega vpliva v vseh “amerikah” in na Arktiki. Če se večini sveta, pa tudi Evropi, precej “fučka”, kaj počne v Venezueli, morda tudi Kolumbiji, pa na Kubi…, se je celo EU na pol zbudila ob grožnjah Grenlandiji, očitno prihaja na “meni” tudi Norveška z Svalbardskimi otoki. Kanada pa je v vsakem primeru stalna tema, ki spada v t. i. arktični paket. V ozadju Trumpovih ozemeljskih pretenzij je sicer precej jasno ekonomsko in strateško, varnostno ozadje, njegove metode, komunikacija… pa so milo rečeno sporne. Ne glede na to, da pogosto blefira.
Zadnja mednarodna akrobacija Trumpa, ki celo ogroža potrditev trgovinskega sporazuma med ZDA in EU, je napoved novih carin za države, ki so se odločile poslati vojake na Grenlandijo. Ta preventivna evropska “vaja” sicer poteka v okviru zavezništva NATO, z dvema častnikoma sodeluje tudi Slovenija. Trump je v soboto napovedal, da bodo od 1. februarja 2026 za Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko veljale nove, 10-odstotne carine na vse blago, izvoženo v ZDA, s 1. junijem pa bo te carine zvišal na 25 odstotkov, če ne bo prišlo do sklenitve sporazuma o “nakupu Grenlandije”.
Ekonomsko in varnostno ozadje Trumpovega zanimanja za Arktiko in vse obmejne regije, države je precej jasno. Na eni strani se zaradi globalnega ogrevanja (ki ga Trump sicer zanimivo ne priznava in ga označuje za nekakšno globalno levičarsko medijsko zaroto) odpirajo nove prometne poti prek Arktike, po drugi pa se na Grenlandiji pod ledenim pokrovom menda skriva precej t. i. redkih zemljin, ki so v zadnjem času v središču vseh velesil.
Predpostavka trenutne ameriške zunaje politike je, da se lahko Rusi in Kitajci (ni jasno, kako bi sicer slednji prišli do Severnega pola mimo vseh ostalih držav) polastili novih prometnih poti in ozemelj na Arktiki. Obstoječe mejne države Rusije pa nimajo kapacitet za obrambo, zato jim ne bomo pomagali, ampak kar okupirali. Lahko bi bilo smešno, pa ni. Samo ugibamo, kaj se bo v naslednjih letih dogajalo na Antarktiki, ki vsaj po vseh dosegljivih podatkih skriva še več redkih zemljin kot otoki Arktike.
Topljenje ledenega pokrova na Arktiki odpira številne nove pomorske poti, ki so povezane z obvladovanjem ozemlja v bližini Severnega pola. Trump sicer v svojih ključnih politikah, dokumentih zatrjuje, pravi, da se led na Arktiki ne topi.
Ključno vprašanje evropskih politikov, ki seveda ostaja nepojasnjeno je, zakaj ZDA grozijo z vojaško agresijo na svoje zaveznice (morda so te že nekdanje, pa v Evropi tega ne razumejo popolnoma). Lahko bi denimo skupno, v okviru Nata okrepili obrambo Arktike in identificirali nevarnosti, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska. Trump se je odločil za drugo pot, za grožnje nekdanjim “prijateljem”, ki so marsikoga presenetile. Najbolj zadovoljna ni niti njegova “najboljša prijateljica” v EU, italijanska predsednica vlade Melonijeva, ki sicer poskuša najti nekakšno srednjo pot, kompromis med Trumpovo norostjo in kronično pasivnostjo EU.
Glede na odpiranje novih plovnih poti je jasno, da je v osrčju tega Grenlandija, pa tudi severna območja Norveške, Kanade. Nervoza velesil je velika.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je menda prepričana, da ZDA ne bi napadle Grenlandije in so Trumpove agresivne izjave namenjene prepričevanju drugih, tretjih držav od vmešavanja. V soboto je ob obisku na Japonskem povedala: “vprašanje, ki ga postavljajo Američani, je seveda resno in morda razlog za našo večjo krepitev znotraj Atlantskega zavezništva. Vse skupaj bi lahko razumeli kot skrb Američanov glede sposobnosti evropskih držav, da prevzamejo svoj del odgovornosti.” Niti sama pa ni prepričana v svoje izjave, ker je v isti sapi dejanja Trumpa označila za “malce nerazumljiva”.
V vsakem primeru gre za izreden globalni izziv, identifikacijo pravih politik in obnašanja. Tudi za Slovenijo. Država bi morala staviti na svojo ekonomsko stabilnost, ki je zaradi ekscesnega trošenja vlade brez razvojnega učinka precej ogrožena. Finančna stabilnost je tudi v veliki meri varnostna. To bo v prihodnosti morda ključno. Izbiranje kredibilnih partnerjev v labilnem mednarodnem svetu bo ena prioritetnih nalog naslednje vlade.
Kitajska Zahoda ni ogrožala v ničemer, razen s tem, da je imela ogromen presežek v medsebojni trgovinski izmenjavi. Državo proglasit za sovražno, ker je ekonomsko uspešna, pa je miselnost plenilske ekonomije, ki vidi sovražnika v vsakomer, ki je potencialni kokurent za vire.
Kitajska je tekmovala z Zahodom po pravilih mednarodne trgovine. Namesto, da bi države, ki so bile v njenem strateškem interesu, obvladovala z vojaškimi sredstvi, kot to počno ZDA in prej evropske velesile stoletja, Kitajska vzpostavlja z državami partnerske ekonomske odnose. Ne pošilja vojakov v strateško zanimive države, temveč inženirje, ki tam gradijo pristanišča, letališča, cestno in železniško infrastrukturo, bolnice, šole…
Razlika med militarističnim pristopom Amerike, ki temelji na podrejanju in ekonomskem plenjenju držav, ter med kitajskim pristopom, ki temelji na partnerstvu v vzajemni koristi, je očitna.
Paradoks je, da je Trump jasno pokazal, da so zanj tudi domnevni zavezniki le molzne krave, da so pravzaprav ameriške kolonije. Evropo je prisilil, da je sprejela asimetrične carine, ki so same po sebi ponižanje Evrope in redukcija le-te na kolonialni odnos. Zahteva za prevzem Grenlandije, ki je pod suverenostjo Danske, ki Amerike ni ovirala pri nameščanju ameriške vojske tam in tudi ni nikoli preprečevala izkoriščanja njenih naravnih virov s strani ameriških družb, če bi obstajal interes za to, je zadnja ameriška klofuta Evropi, ki bi morala tudi slepcu odpreti oči, da Amerika ni nikakršen prijatelj in zaveznik Evrope, temveč preračunljiv kolonizator.
Winston Churchill je že davno rekel, da države nimajo prijateljev, temveč interese. Henry Kissinger pa je bil še bolj specifičen glede Amerike, ko je dejal, da je nevarno, če je Amerika tvoj sovražnik, če pa je tvoj prijatelj, je to usodno. Očitno to drži kot pribito. Evropa je mislila, da je zavezništvo in fair odnos z Ameriko trden kot skala, da bi se na koncu zbudila in polagoma spoznala, da je le poligon ameriških interesov.
Podobno streznjenje doživlja tudi Kitajska, ki je mislila, da lahko mirno trguje s komerkoli, da bi na koncu spoznala, da so njene milijardne investicije v drugih državah lahko v trenutku razletijo z ameriško vojaško intervencijo. Kitajska, ki je gradila svoj globalni vpliv na ekonomski moči in partnerstvu spoznava, da igra Amerika brezobzirno plenilsko igro v slogu starega Rima, kjer vojaška moč odloča o izplenu, ne ekonomska prodornost. To bo seveda prislilo Kitajsko, da tudi sama začne ščititi svoje ekonomske interese z vojaškimi sredstvi, kar pomeni nastanek novega bipolarnega sveta in nove hladne vojne.
Evropa je zdaj prisiljena, da se postavi na svoje noge, toda z dosedanjo korumpirano politično garnituro, ki je zgolj sledila Washingtonu, ta pa Tel Avivu, je to praktično nemogoče.
Amerika še vedno misli, da bo lahko, če ne ravno globalni hegemon, pa vsaj hegemon zahodne hemisfere, vključno z Evropo. S tem, ko je zabila klin med Evropo in Rusijo in ju pahnila v vojno, se je znebila potencialnega rivala na evropskih tleh. Kot zgleda, misli Trump zdrobiti še zadnje ostanke evropske konstitucionalne zgradbe, obenem pa sili Evropo, da vzpostavi sovražen odnos s Kitajsko, ki je tako rekoč zadnja bilka, s katero Evropa lahko reši samo sebe.
S strani ZDA vsiljenim razkolom z Rusijo je Evropa izgubila poceni ruske energente in druge naravne vire in s tem gospodarsko konkurenčnost ter sorazmerno velik trg za svoje tehnične izdelke. Če vzpostavi sovražen odnos tudi s Kitajsko v interesu ZDA, kar Leyenova in njena ekipa kimavcev že delajo po nalogu ZDA, utegne to postati zadnji žebelj v krsto EU.
Evropa nima najmanjšega interesa za vzpostavljanje konfliktnega odnosa s Kitajsko. Dokler je Amerika mislila, da je Kitajska vojaško šibka in ekonomsko obvladljiva, je gospodarsko sodelovanje med Evropo in Kitajsko cvetelo v vzajemnem interesu. Ko je Washington spoznal, da mu je kitajski zmaj zrastel čez glavo, pa je njegova politika prešla v “panic mode”. V tem okviru zahteva od Evrope, da mu brezpogojno sledi ali bo podvržena ameriškim sankcijam.
Ne glede na kratkoročne posledice bi moral Bruselj reči odločen ne izsiljevanju Washingtona. Na dolgi rok bo Trumpovi Ameriki zmanjkalo sape in se bo morala sprijazniti, da Evropa ni ameriški peskovnik, v katerem lahko igra takšno igro, kot se ji zljubi. Toda korumpirani kimavci, ki vodijo politiko Bruslja, žal ne zagotvaljajo ničesar, kar bi bilo v prid Evropi.
IZVOZ DIVJEGA ZAHODA NA ARKTIKO
Ne gre samo za izvoz Divjega zahoda na Arktiko, temveč na vso Evropo. Trump namreč ruši evropsko varnostno arhitekturo, ki je desetletja zagotavljala mir med evropskimi državami in narodi. Težko je verjeti, da se tega ne zaveda.
Amerika je najprej zabila klina med Evropo in Rusijo in s tem odpravila možnost nastanka potencialnega rivala na evropskih tleh, zdaj pa zgleda da sledi še razbitje tega, kar ostalo, namreč Nata in EU. Če razpade Nato, se namreč lahko stopnja nezaupanja med evropskimi državami poveča do te mere, da privede tudi do razpada EU.
Smo skratka v turbulentnih časih, ki bi zahtevali jasno evropsko strategijo, te pa ni. Evropski politiki so kot kure, ki vedno pritečejo k tistemu, ki jim prinaša hrano. Ta, ki jim prinaša hrano, pa jih tudi vodi in izkorišča za svoje interese. Kure ne odločajo o ničemer.
Svet ponovno postaja bipolaren. Na eni strani so ZDA, na drugi pa Kitajska. Danes sta samo ti dve državi veesili.
Kitajska na vojaškem področju še ni dosegla ZDA, se pa s pospšeno oborožitvijo pripbližije ZDA.
Kaj pa je namen oborožitve? Moč,moč in smo moč,ki je in bo vedno vladala svetu.
Še nedavno sta bili velesili ZDA in Sovjetsk zveza.
Vse bitke in vojne v svetu v času prevlade ZDA in SZ sta vodili ti dve državi.
Vedno pa je šlo v ozadju za gospodarski in politični vpliv.Pri čemer je potrebno vedeti, da so se ZDA vedno zavzemale za gospodarski vpliv, med tem ko se je SZ zavzemala za politični vpliv. To je SZ tudi pripeljalo do gospodaerskega zloma.
Danes gre za enako bipolarnost s tem, da Kitajska ne jača samo političnega vpliva, temveč konkurira ZDA na gospodarskem področju.
Trump se zaveda, kdo je tekmec,kdo je tistti,ki želi dobršen del sveta,
To je Kitajska, zato so vse nejgove poteze posvečene boju s Kitajsko.Pred vsem na gospodarskem področju.
Trump se zavzema za prevlado ZDA v svetu, hkrati pa je branilec, oziroma zaščitnik zahodne kulture. V zahodni kulturni prostor spada Evropain sveda Slovenija. Kot pa je videti se niti Evropa, še manj pa Slovenija ne zaveda, da brez ZDA in Trumpa seveda resne obrambe ni.
Namesto, da bi se Evropa začela s Trumpompogajati o skupni obrambi, se upira in s tem kaže vso svojo nemoč.
Trump je položil roko nad venezuelsko nafto in kot vidimo je šla Evropa v luft. Pa je nafto rešil pred Kitajci.
Podobno se sedaj dogaja z Grenlandom.Ta orjaški speči otok, je sedaj v upravljanju Daneske in nekaj tisoč prebivalcev otoka. Dolga leta je bil nezanimiv, le kakšne ekspedicije so raziskovale z ledom ukeščeni otok. Rudna bogastva nikogar niso zanimala.
Trump pa je spoznal, da utegne Arktika postati del sveta s strateško in gospodsrsko prihodnostjo in ugotovil, da je grenland praktično nebranjen inutegne postati plen ali Rusije, ali Kitajske. S tem bi lahko začel ogrožati ameriške interese in zato se zavzema, da postane del ZDA. V tenutku je nastal krik in vik in očitki daj je Trump drugi Hitler.
In Evropa se je zbudila, poslala vojaškoposadko na grenland,ki pa se je po enem dnevu ževrnila in dokazala, da Evropa,kljub obljubljenima častnikoma slovenske vojske ni sposobna braniti Grenlanda.
Sedaj pa se naj Evropajci dločijo, ali je bolje, da z Grenlandom upravlja Kitajska ali Rusija,ali pa ZDA pod Donaldom Trumpom?
Takšna dilema je tudi v Gazi. Kaj je bolje, da z Gazo upravlja Trump in Izrael, ali pa Putin in Kitajska?
Kaj je bolje, da z Iranom upravlja Donald Trump, ali pa Kitajska?
Podobno je z Brazilijo, ki jo danes upravlja levičar Lula da Silva, ki na široko odpira vrata kitajskemu KAPITALU. Povdarjam kapitallu, saj je kitajska v bistvu kapitalistična država , jer namesto velekapitalistov z imenom in priimkom vlada partija.
Ne nazadnje pa, ali je bolje, da Ukrajini vada Rusija, ali Evropa?
Millerja na temmestu pa sprešujem, če je že videl ruski hladilnik, ali računalnik?
Svet ponovno postaja bipolaren.
________
Res je. Ampak vprašanje je, kdo je tisti, ki s svojo plenilsko miselnostjo in na njej utemeljeni militaristični strategiji ustrahuje ves svet in ga sili, da se zoperstavlja subverzivnemu delovanju, vsakovrstnemu izsiljevanju, ropanju naravnih virov in vojaškemu ogrožanju. Globalna večina je pač prisiljena, da se brani pred Ameriko, ki je s Trumpom odvrgla zadnjo masko praznih izgovorov, s katerimi je doslej Amerika ustrahovala svet.
Trump je zaslužen vsaj za nekaj: raztreščil je mit o dobrohotni in demokratični Ameriki ter jo razkril kot to, kar je: brezvestna fašistoidna imperialistična sila, ki skrbi izključno za svoje interese, poleg izraelskih seveda, ki so morda še pomembnejši od ameriških.
Amerika je še vedno dobrohotna in demokratična, saj ameriška filozofija sili svet v napredek in blaginjo.
Američani podpirajo gospodarstvo. To producira, tudi viške in zato je potrebna trgovina, ta pa se lahko razvija, če obstaja trg,ki kupuje ameriške produkte. trg mora imeti kupno moč,zato Američani vzpodbujajo standard, blaginjo. S tem pa seveda napredek.
Kaj so naredili Američani iz Namčije, Japonske Južne kKoreje!!! Kaj pa so Rusi in Kitajcinaredili iz Severne Koreje? Podobna je bila situacija v Nemčiji, kjer je Zahodna Nemčija cvetela in dajala kruh celo milijonu Jugoslovanom, meed tem ko je Vzhodna Nemčija izvažala mrksizem.
Podobo se bo zgodilo v Venezueli, kjer bo Amerika zagnala naftno industrijo in omogočila blaginjo Venezulcem.
@moped
S kirga zavoda ste pa vi zbejžu ?😱
Treump je s svojo zahtevo po teritoriju suverene države severnoatlantskega zavezništva popolnoma porušil zaupanje, ki je od ustanovitve Nata naprej vladalo med članicami desetletja. Nato je bil ustanovaljen kot kolektivna obrambna zveza članic, kar je samo po sebi pomenilo, da medsebojni napadi članic “niso možni”. Njihov obstoj bi pomenil razpad zavezništva. In prav to je sprožil Trump s svojo zahtevo oziroma grožnjo Danski in s tem celotnemu Nato zavezništvu s prisilnim nakupom ali vojaško osvojitvijo Grenlandije.
Kaj bo sledilo? Kot kaže, Trump ne bo kar pozabil na Grenlandijo. Možna je tudi invazija. To pa bi za sabo povleklo marsikaj. Evropske države verjetno niso vojaško v stanju obraniti Grenlandije ob ameriškem napadu. Bodo napadle ameriške sile v Evropi? Bodo zahtevale njihov takojšnji umik?
Toda možni so tudi drugi scenariji. Amerika je velemojster subverzivnega delovanja. Nahujskati evropske narode, ki imajo za sabo bolečo zgodovino stalnih vojn in konfliktov, drugega proti drugemu, bi bila lahka naloga njihove diplomacije in obveščevalnih služb. Z razpadom Nata bi se zelo verjetno porušila tudi varnostna arhitekturav Evropi, ki jo Nato zagotavlja. Nato namreč ni bil le obrambna zveza pred Sovjetsko zvezo in kasneje pred Rusijo, ki itak ni bila nikakršna nevarnost, temveč je bil še bolj zveza, ki je zagotavljala mir med članicami, to je znotraj članic Nata.
Če Nato razpade, je možen spopad med Grčijo in Turčijo za nekatere otoke v Egejskem morju. Kako bo to vplivalo ne velike evropske sile, Nemčijo, Francijo, Britanijo, ki so bile stoletja v stalnih medsebojnih vojnah, bogsigavedi. Tudi nasprotja med večjimi in malimi državami, ki so bile skozi zgodovino drobiž, s katerim so velike sile poravnavale medsebojne račune, bi nenadoma postala veliko bolj izpostavljena. V tem okviru seveda tudi Slovenija.
Trump je na tem, da poruši zgradbo evropske varnostne arhitekture, kar najbrž sam razume kot da je v interesu Amerike oziroma je v interesu tistih, ki ga krmilijo iz ozadja. Osnovno načelo njegovih prišepetovalcev pa je: divide et impera – razdvajaj in vladaj.
Trumpu se je čisto odpeljalo.
Halopb on 18. januarja, 2026 at 17:30
tračar ti si pa samo še za v fojbo, zaenkrat karte šipat, če si boš pa še bolj težil, boš pa kot tamal Peter ku je not padu ! 🙂
Spoštovano uredništvo,
v skladu s 53. členom Zakona o medijih, ki določa, da mora izdajatelj komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, umakniti v najkrajšem možnem času po prijavi oziroma najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi (tretji odstavek 53. člena ZMed-1), zahtevam, da nemudoma zbrišete gornji komentar, ki je nič drugega kot grožnja z nasiljem oziroma s smrtjo, kar je kaznivo dejanje.
Pri tem opozarjam, da je gornji komentator Halobp že večkrat ta tem portalu grozil z nasiljem in s smrtjo drugim komentatorjem. Vaša zakonska dolžnost je, da tovrstne komentarje brišete.
Dej pandur, ne bit patetičen.👍
Kdo se oglaša o patetiki? Saj so vsi tvoji komentarji en sam bombastičen patos brez vsake smiselne vsebine.
Utemeljeni ste na izsiljevanju ,izbrisu in zapiranju ust.
Patos definitivno.👍
#kontinuiteta
aja:
porko tito👍
Trump je kot otrok, ki sosedom pove, kaj govorijo njegovi starši o njih. To, kar dela Trump, ni neka nova niti povsem njegova politika. Nova je le brutalna brezobzirnost, s katero razkriva in udejanja strateške načrte njegovih zakulisnih nalogodajalcev.
Po razpadu Sovjetske zveze so t.i. neokonservativci izoblikovali strategijo ameriške globalne hegemonije, ki pa se je zataknila pri Rusiji, saj je Amerika oziroma Nato ni uspel premagati in si jo podrediti v posredni vojni v Ukrajini. Poleg tega je proti pričakovanjem neokonservativcev Kitajska v zelo kratkem času ekonomsko in vojaško tako napredovala, da je praktično dosegla ali celo presegla ekonomsko moč Amerike. Tudi Indija, ki je dolgo časa sodila v zahodno vplivno območje, se je odločila za Brics in ne za Zahod. Ameriške sanje o globalni hegemoniji so se razblinile.
Elita, ki vodi Ameriko, je bila prisiljena revidirati svoje načrte, kar se je pokazalo v Trumpovi Strategiji nacionalne varnosti, ki jo je Bela hiša obelodanila koncem lanskega leta. Strategija je seveda proizraelska, saj ostaja Izrael prioritetna država v okviru ameriške zunanje politike.
Evropa je za Trumpa le še nepotreben strošek, zato je zahteval in dosegel, da vojno v Ukrajini Evropa sama financira, čeprav je Amerika, ki je v času Obame izvedla klasično ameriško regime change operacijo v Ukrajini, najbolj odgovorna za vse nadaljnje dogajanje, ki je pripeljalo do vojne med Rusijo in Ukrajino.
Evropski politiki so molče sprejeli Trumpov diktat, po vsemu sodeč zato, ker so na vrvicah istega nalogodajalca, to je izraelskega lobija, ki ima svoje lovke na obeh straneh Atlantika. Trump je tudi dosegel z Brusljem dogovor o asimetričnih carinah v korist ZDA, kar kaže, da Evropa nima elementarne avtonomije v odnosu do ZDA in je dejansko vazal Washingtona.
Prenovljena ameriška strategija se osredotoča predvsem na obe Ameriki in na Kitajsko, ki jo percepira kot sovražnega rivala. Zahodna hemisfera naj bi spet postala “ameriška”, kar naj bi bilo v skladu z Monroejevo doktrino iz 19. stoletja. To je seveda povsem na glavo obrnjena Monroejeva doktrina, ki je nastala z namenom zaščite obeh Amerik pred evropskimi kolonialnimi silami, ki so nekoč obvladovale obe Ameriki, vključno z ZDA, ne z namenom dominacije ZDA nad obema Amerikama.
Trump v bistvu želi narediti Ameriko spet veliko v dobesednem pomenu, saj jo kani povečati na račun Grenlandije, omenja tudi Kanado in Mehiko ter Karibe. Južna Amerika pa naj bi postala dejansko kolonija ZDA. V Venezueli mu je to, kot kaže, že uspelo s spektakularno ugrabitvijo nepriljubljenega diktatorja Madura. Uspeh operacije nekateri pripisujejo notranji izdaji, nekateri pa superiornemu ameriškemu energijskemu orožju, ki naj bi nevtraliziralo tako venezuelske radarje kot protiletalske rakete kot tudi živo silo. Kooperativnost novega vodstva države z ZDA, ki je v bistvu staro vodstvo brez Madura, kaže bolj na notranjo izdajo kot na znanstvenofantastičen podvig ameriške vojske.
Amerika je svoje strateške cilje, to je podrejanje držav, ki imajo straterške vire, zlasti nafto in redke zemljine, vedno dosegala s političnimi pritiski, subverzivnim delovanjem in z vojnami, toda to je vselej opravičevala s plemenitim ciljem širjenja liberalne demokracije. Trump se te prazne retorike ne gre več. Zanj so v principu vse države enake, demokratične ali nedemokratične, in jih ocenjujejo skozi prizmo ameriških interesov. To je jasno razvidno v odnosu do Evrope, Kanade, Japonske ali Južne Koreje, ki v Trumpovi politiki nimajo nobenega demokratičnega bonusa. Na drugi strani na primer Ukrajina, ki je tipična diktatura z okrog 40 tisoč političnih zapornikov in stotisoči brezpravnih državljanov, ker so druge narodnosti, zaradi tega nima nobenega malusa. To velja tudi za različne druge koperativne diktature, predvsem na Bližnjem vzhodu, s katerimi Trump nima nobenih ideoloških problemov.
Skratka, liberal-demokratična ideologija v Trumpovi politiki ni več pretveza za uveljavljanje ameriških interesov. Gre za čisto politiko might is right. Zgodovina kaže, da ko se na čelo velikih in močnih držav dokopljejo ljudje in gibanja, ki verjamejo zgolj v moč brez pravnih in moralnih zavor, se iz tega ne izcimi nič dobrega. Trump ima pred sabo še 3 leta predsednikovanja, govori pa tudi o 3. mandatu, ki ga ameriška ustava ne dopušča. Tudi to je zlovešče znamenje, ki kaže na Trumpove nedemokratične namere.
“humanitarnega” raketiranja porodnišnic po rusko Melani ne pusti.🍌🐒
Kako da ne, saj je Izrael v Gazi načrtno zbombardiral vse bolnišnice, vključno s porodnišnicami. Po izraelsko.
@tarčar
No, sej si odgovoril ,da je to bil Izrael.
Za kubanske “heroje” ne boš potočil solze ?
@gaza
Napetost v Štepanjskem naselju narašča
Temna triada (Dark triad) v najčistejši obliki: narcizem, makijavelizem, psihopatija.
Gospa Meloni očitno posel obvlada.
V nastajanju je novi “tehnološki Nato”. Edina ideologija bo zaupanje,ki se ga tokrat ne da izigrati.”
Obisk Melonijeve na Japonskem je bil uspeh.
Na odgovornost bo potrebno poklicati “stratege” doma v kloaki.
Pa srečno Kekec 👍
Melonijeva je veliko obljubljala, naredila pa je bolj malo. Ilegalnih migracij ni ustavila, v Bruslju je pretežno kimala, v Washingtonu pa klečeplazila. To je pač zvita lisica iz domovine Macchiavellija…
@tarčar
Primerjaj s Fujon ali Danulom.
Porko tito.👍
Fajon = Meloni = Leyenova = Kaja Kallas = 4 jezdeci apokalipse
Od naštetih ima samo Giorgia f35 in Palantir.
In ni butasta kot fujon.👍
F 35 in ostali zrakofrči so out. Zdaj odločajo o vojnah veliko cenejši droni.
Rusi in tudi Kitajci se ob Trumpovemu besnenju gotovo dobro zabavajo. Njegov spor z Evropo je samo njim v korist.
Iz članka: „Predpostavka trenutne ameriške zunaje politike je, da se lahko Rusi in Kitajci (ni jasno, kako bi sicer slednji prišli do Severnega pola mimo vseh ostalih držav) polastili novih prometnih poti in ozemelj na Arktiki.“
——————
No to je precej mimo. Kako polastili ?
95 odstotkov vsega tranzitnega tovora po Ruski Severni morski poti je potekalo med Rusijo in Kitajsko.
Kitajska kontejnerska ladja Istanbul Bridge je postavila REKORD, ko je 13. oktobra popoldne prispela v največji britanski terminal Felixstowe.
Plovilo Panamax je 7500 navtičnih milj dolgo plovbo od Kitajske po arktični severni morski poti opravilo v samo 20 dneh. In še to je dva dni čakalo na Norveškem zaradi vremena.
– Primerljivo plovbo skozi Sueški prekop dolgo 11.000 navtičnih milj, običajno traja od 40 do 50 dni.
– Ruska Severna morska pot je to poletje postavila nov rekord v dejavnosti kontejnerskih ladij, ki je presegla več kot 20 tranzitov.
– Plovba blizu Somalije, skozi Rdeče morje, Suez, Bližnji vzhod je postala nevarna,
napram plovbi po najvarnejši na planetu mimo Rusije
– Ruska Severna morska pot močno poveča hitrost dobavne verige,
– zmanjša potrebne poslovne zaloge za 40 odstotkov in tako – zniža kapitalske stroške za podjetij« je pojasnil Li iz podjetja Sealegend.
– Zaradi krajše poti se zmanjša tudi onesneževanje.
Severna morska pot je to poletje postavila nov rekord v dejavnosti kontejnerskih ladij, ki je presegla več kot 20 tranzitov.
Tako je že lani Kitajska začela uvajati 18-dnevno kontejnersko linijo Arctic Express v Evropo s postanki v Združenem kraljestvu, Nemčiji in na Poljskem.
——
Iz članka: “Lahko bi denimo skupno, v okviru Nata okrepili obrambo Arktike in identificirali nevarnosti, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska.”
——
Pa zaboga, kakšne nevarnosti , obramba česa ? Bede ?
Zakaj ustvarjati sovražnike ?
A je to cilj propadajoče EU ?
Namesto sodelovanja v korist vseh na planetu !!!
Ali si lahko Evropejci privoščimo še enega sovražnika, mislim da gre vsa zadeva na roko Kitajski.
Država bi morala staviti na svojo ekonomsko stabilnost, ki je zaradi ekscesnega trošenja vlade brez razvojnega učinka precej ogrožena. Finančna stabilnost je tudi v veliki meri varnostna
—-++++
Točn to.
Minimalna plača nas bo pokopala.
Še dobr da smo uspel pri kulturnikih stvar zabremzat, sicer bi bili seda di fešta v kurcu.
Še pipce nevladnikom zapret pa smo zmagal.💪👏👍
@kuku👍
“dulcis ex labore fructus”