Ta zapis je poziv novi, nastajajoči slovenski vladi, da pošlje predlog vsem odgovornim v vseh državah Evropske unije, in če ga te sprejmejo, v nadaljevanju tudi vsem članicam Organizacije združenih narodov (OZN) za razmislek in sprejem nove oblike sobivanja človeške skupnosti narodov. To je še en predlog, kot jih je bilo v razvoju evropske civilizacije že mnogo, kako doseči, da moč argumenta premaga argument moči.
Spomnim se na jesen 2011, pred volitvami, ko se je civilna družba množično pojavljala na različne načine, precej stihijsko in brez osnovnih pravil, kar je na t.i. desnici strani sprožilo precejšen odpor in negodovanje. Na drugi strani pa se je podpora temu dogajanju krepila na t.i. levici, in to celo tako močno, da je iz tega zrasla nova stranka, poimenovana Levica. Zaradi prevlade ideologije in hierarhičnih pravil, ki so za strankarstvo nujna, je v tistem času poniknilo iz politike več znanih obrazov aktivnega državljanstva. Ta absurd, da je civilna družba nekaj levičarskega, še kar traja. In hote ali nehote ga neguje tudi t.i. desnica.
Ker ima Rusija atomsko orožje, pravi Vladimir Putin, zato ne more biti premagana. Torej je ves planet odvisen le od Putinove odločitve, od njegovega ega, ali bo prišlo do atomske vojne in uničenja človeštva. Je ves planet ujet v zagato, odvisno od dobre volje enega avtokrata? In kaj naredi človek? Gre na dopust na Maldive. Imaš ti drugačen, boljši nasvet?
Da, oblast je slast! V mafijsko past padeš, še predno se dobro zaveš in začarani krog tega nedorečenega političnega sistema je tu. Elegantno se generira najbolj klasična mafijska finta, posebno uporabna pred volitvami, ko poizkušajo najti dobre in boljše ljudi ter tiste, ki so čisti in še bolj čisti. Ko jih najdejo, jih povabijo na ladjo, sprehodijo jih skozi srce ladje, skozi njeno dobro naoljeno strojnico. A dobri fantje ne vidijo (ali pa nočejo videti), da to ni olje, temveč maslo, ki jim kaplja izza ušes, in še predno se zavedo, pluje ladja svojo pot, oni pa morajo biti tiho, kajti maslo jim z glave teče čez ušesa in jim je že zdavnaj zamašilo usta.
Dlje kot do splošnega referenduma, o katerega obliki in vsebini praktično odločajo in manipulirajo z njim v resnici samo odločevalci in ne kakršnakoli “oblast ljudstva”, pa tudi neposredna demokracija ni prišla. Že več kot desetletje sicer deluje nekakšen vladni spletni portal www.predlagamvladi.si, ki pa je očitno bolj v napoto vladnim birokratom, kot pa da bi se katerikoli odločevalec zmenil zanj. Da o totalni bizarnosti situacije z razumevanjem, kdo in kaj je civilna družba ali pa aktivni državljan, ki naj bi bili glavni akterji neposredne demokracije, ne izgubljam besed (ker sem jih ravno na tem portalu v zadnjih sedmih letih že preveč).
Argument moči čedalje bolj prevladuje. Še huje, vse oblike komunikacije se podrejajo argumentu moči, metode za prepoznavanje moči argumenta (torej etike, estetike in pravičnosti) čedalje bolj pojenjujejo. V medijih, v prostoru moči informacije in komunikacije, popolnoma prevladuje le še predstavljanje argumenta moči. Vse človeštvo drvi v to smer, ni videti, kdo ali kaj lahko to ustavi.