Davčni strokovnjak Ivan Simič je precej jasno povzel neustavno, ekonomsko perverzno razmišljanje vlade glede davka na...
Ključnik: Ivan Simič
Ustrahovanje davčnih zavezancev
V vaši ulici je hitrost vožnje z avtomobili omejena na 50 kilometrov na uro in vi ste zmeraj vozili 50 km /h. Po enem letu se odgovorni odločijo in v vaši ulici hitrost omejijo na 40 kilometrov na uro. Tedaj pride k vam policist in od vas zahteva, da mu obrazložite, zakaj ste lani vozili 50 km/h. Poveste mu, da je lani bila omejitev 50 km/h, on vam odgovori, da ste s tem zlorabili takratni predpis in da je vaša vožnja, ko ste lani vozili 50 km na uro, neke vrste navidezni pravni posel. Zato vas letos kaznuje zaradi lanske prehitre vožnje, ki pa je lani bila v okviru omejitve.
Namesto neustavnega obdavčenja nepremičnin bi lahko predlagali konsistentno obdavčitev celotnega premoženja
Ko začne oblast govoriti o “poštenih” davkih, potem lahko veste, da se lahko primete za denarnice. Poštenih davkov ni, so pa lahko pokazatelj dejanske politike neke vlade. Davka na pse očitno ne bo, bila je nova PR bombica, vlada Roberta Goloba pa kljub številnim nejasnostim, ki so podobne akrobacijam z omrežnino, rine naprej z zakonom o obdavčitvi nepremičnin. Obdavčevni bodo očitno vsi, ki so varčevali, s svojimi žulji, lastnim delom pri drugi nepremičnini, poskušali pomagati svojim hčeram, sinovom, sorodnikom…, ekscesne, večmilijonske vile kot prva nepremičnina pa so očitno zaželjene in neobdavčene. Narobe svet. Objavljamo predlog nekdanjega direktorja Finančne uprave, davčnega strokovnjaka, ki predlaga celovito rešitev tega področja.
“Me sprašujejo, kako do stanovanja? Moj odgovor je: delajte po 12 ur, vikend/praznike po 8 ur, kupite stanovanje, pojdite v banko po kredit, ga odplačujete 25 let in na koncu bo vaše. To je pot pridnih. Lahko pa pridete na oblast, obdavčite pridne in jim vzamete stanovanje.”
Davčni strokovnjak in nekdanji direktor Finančne uprave Ivan Simič je plastično opisal, kako lahko v današnjih...
273 milijonov ali 911 hiš: Kako brutalno se država dela norca iz nas
Da boste lažje razumeli, kaj pomeni 273,5 milijonov evrov, bom ta znesek spremenil v stanovanjske hiše za oškodovane v lanskoletnih poplavah. Že več kot 11 mesecev je minilo od poplav in kolikor mi je znano, so pred nekaj dnevi predali v uporabo prvo stanovanjsko hišo. Prvo! Če se motim, me popravite. Zdaj pa k izračunu. Če ocenimo, da bi gradnja ene stanovanjske hiše stala 300.000,00 evrov (brez zemljišča), ugotovimo, da bi s 273,5 milijonov evrov lahko zgradili 911 stanovanjskih hiš!
Davčna reforma za davčni kaos
V ponedeljek smo z dvomesečno zamudo od obljubljenega datuma dočakali izhodišča za davčno reformo. Glede na to, da sem do sedaj sodeloval v štirih davčnih reformah, lahko povem, da se davčne reforme ne delajo na tak način. Če je to vse, kar so po treh mesecih in pol pripravili Skupina za davke, Strateški svet za davke, predstavniki Fursa in Ministrstva za finance, sem globoko razočaran. Po treh mesecih in pol smo prejeli le seznam želja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2025.
Če na Boštjančičevo prošnjo državi donirate 5.000 evrov, ostanete brez 5.000 evrov
Še nekaj dni imate časa, da se dokažete kot dobri samaritani. No, če seveda zaupate državi oziroma vladi Roberta Goloba, ki vas v podobi ministra za finance Klemna Boštjančiča prijazno nagovarja, da kot podjetnik ali podjetje nekaj donirate za odpravo posledic avgustovskih poplav. Če boste uslišali ministra in državnemu proračunu podarili denimo 5.000 evrov, boste pač ostali brez 5.000 evrov. Ministrova obljuba, da bodo donatorji nagrajeni z “dodatnim znižanjem davčne osnove za leto 2023”, ne pomeni nič drugega kot to, da boste v primeru, če ta denar ostane v podjetju in si ga boste želeli izplačati, plačali približno 60 odstotkov davkov in prispevkov …
Nekoč bomo dočakali tudi davčno reformo
Namesto da bi se politika odločila in znižala davčno breme, nas vedno bolj obremenjuje z raznimi stranskimi dajatvami. Nekatere imenuje celo solidarnostni davek, potem pa ga čez nekaj časa ukinejo. Težko jih je razumeti. V moji dolgoletni praksi se ne spomnim, da bi kdo toliko obljubljal, nato pa obljube spremenil ali jih sploh ne bi uresničil. Sprašujem se, zakaj nekaj obljubljajo, ne da bi prej preverili, kaj je sploh izvedljivo oziroma kaj lahko sploh izvedejo. Davčni zavezanci ne marajo presenečenj.