Ključnik: umetna inteligenca
Ivan Simič vas sprašuje: Komu bolj verjamete, umetni inteligenci ali Finančni upravi?

Ivan Simič vas sprašuje: Komu bolj verjamete, umetni inteligenci ali Finančni upravi?

Davčni svetovalci ves čas trdimo, da so obdavčitve prodaj lastnih poslovnih deležev, ki so bile izvedene v letu 2022, nezakonite, saj takrat te prodaje niso bile predmet obdavčitve, ker je bila črtana 6. točka četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini. O tem sem že pisal, tokrat pa sem želel izvedeti, kaj o tem misli ChatGTP. Odgovor je kratek, jasen in razumljiv, vam pa prepuščam odločitev, komu boste verjeli: Finančni upravi ali umetni inteligenci …

Stoletja so orodja podaljševala naše roke, zdaj pa umetna inteligenca podaljšuje naš um

Stoletja so orodja podaljševala naše roke, zdaj pa umetna inteligenca podaljšuje naš um

Ko umetno inteligenco usposobimo, da razume naš psihološki profil, logiko odločanja, jezik in vrednote, nastane nekaj novega: drugi jaz, digitalni dvojček, klon, ki v našem imenu predvideva, sklepa, piše in dela. Ne gre za splošnega asistenta, temveč za model umetne inteligence, izšolan na našem “profesionalnem DNK”: dosedanje delo, ključne odločitve, načela. Ko digitalni klon sam poišče podatke, izvede analizo, pošlje dokument, administrira ali organizira delo, se meja med tem, kar počne človek, in tem, kar opravi umetna inteligenca, še bolj zabriše. Največja konkurenčna prednost ni umetna inteligenca namesto ljudi, temveč ljudje s svojim drugim jazom.

Umetna inteligenca je nov tehnološki val. Slovenci ga lahko zajahamo edino z jedrsko energijo!

Umetna inteligenca je nov tehnološki val. Slovenci ga lahko zajahamo edino z jedrsko energijo!

Jedrska energija je imela pred zeleno prevaro, s katero je nemška politika ustvarila ideologijo opuščanja jedrske energije in prehoda k obnovljivim virom energije, pomembno vlogo v košarici virov električne energije. Konec osemdesetih je jedrska energija predstavljala skoraj petino globalne proizvodnje električne energije. Šele po dvajsetih letih se Evropa počasa vrača k pameti. Jedrska energija namreč edina omogoča okoljsko vzdržno, ogljično nevtralno ter zanesljivo in predvidljivo oskrbo z električno energijo, kar je ključno za stabilno delovanje industrije, gospodinjstev in kritične infrastrukture. Danes se po svetu gradi kar 55 novih jedrskih elektrarn, kar predstavlja renesanso jedrske energije. Če Evropejci želimo ohraniti industrijo, naravo in visok življenjski standard, potem je edino jedrska energija tista, ki podpira energetsko neodvisnost, zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in preprečuje nestalnost in nezanesljivost obnovljivih virov energije. Z novim jedrskim reaktorjem pa bi se lahko tudi Slovenci aktivno vključili v tehnološki val, ki ga prinaša umetna inteligenca. Če želimo vzpostaviti velike podatkovne centre in farme strežnikov, bomo potebovali veliko električne energije, ki je drugače kot z NEK 2 Slovenija nima kje pridelati.