“Debalkanizacija” United Group kot izgovor za odstrel Dragana Šolaka?

Avtor: | 3. julija, 2025

Vodilni regionalni telekomunikacijski in medijski koncern United Group se je znašel v središču enega največjih korporativnih sporov zadnjega obdobja v jugovzhodni Evropi. V ospredju sta Dragan Šolak, ustanovitelj in pomemben manjšinski delničar, ter britanski zasebni kapitalski sklad BC Partners, ki je zadnja leta večinski lastnik družbe. Konflikt se odvija pred nizozemskimi in britanskimi sodišči, vsaka stran pa ima svojo resnco: Šolak govori o osebnem obračunu in kršitvah korporativne etike, BC Partners na drugi strani zatrjuje, da gre za racionalno prestrukturiranje v korist dolgoročne stabilnosti in rasti podjetja.

Spor je izbruhnil 16. junija letos, ko sta bila brez predhodnega obvestila z vseh funkcij razrešena Šolak in izvršna direktorica Victoriya Boklag. Dragan Šolak, ki je pred leti tožil tudi naš medij, saj naj bi ga razžalili z besedno zvezo “srbski tajkun” (odškodninsko tožbo pred sodiščem v Ljubljani je na koncu po pričakovanjih izgubil), je reagiral z vložitvijo zahtevka za preiskavo na Gospodarsko zbornico pritožbenega sodišča v Amsterdamu. V postopku trdi, da je bila njegova odstranitev posledica maščevanja, povezanega z njegovo prejšnjo tožbo na Višjem sodišču v Londonu, kjer od BC Partners zahteva izplačilo 200 milijonov evrov uspešnostnih bonusov ob prodaji enot srbslega Telekoma. Naj spomnimo: Dragan Šolak, ki precej časa preživi tudi na Bledu, saj je poročen s Slovenko, je v svoji domovini, odkar je na oblasti Aleksandar Vučić, neke vrste persona non grata. Vseeno pa ima določen medijski vpliv, kar gre  v nos Vučićevemu režimu. Po ocenah lokalnih medijev je Dragan Šolak, ki je poslovno kariero začel s prodajo videokaset, danes z 1,7 milijarde evrov vrednim premoženjem drugi najbogatejši Srb.

Po Šolakovih besedah naj bi se britanski sklad odločil za “tihi prevzem” z izključitvijo ustanovitelja – in to kljub temu, da ta še vedno obvladuje pomemben manjšinski delež v podjetju. Dodatno napetost povzroča dejstvo, da podjetje že od aprila ni izplačalo dogovorjenih dividend, čeprav na računih miruje več kot 1,1 milijarde evrov likvidnih sredstev.

Debalkanizacija United Group

BC Partners, ki od leta 2019, ko ga je kupilo od ameriškega sklada KKR (njegov šef je bil general David Petraeus, nekdanji direktor ameriške obveščavalne službe CIA in nekaj časa tudi upravitelj Iraka), obvladuje 55 % podjetja, je prek svojega predstavnika za stike z javnostjo Nikosa Statopulosa večkrat poudaril, da razrešitve niso osebno motivirane, temveč predstavljajo del širše reorganizacije. Po neuradnih informacijah naj bi bila sprememba uprave usmerjena v t. i. debalkanizacijo družbe in njeno pozicioniranje kot “zahodno, institucionalno vodeno skupino”, ki bi bila privlačnejša za evropske vlagatelje.

Grški mediji poudarjajo, da gre za potezo, s katero želi BC Partners povečati vrednost pred morebitno prodajo ali izstopom iz naložbe. A kljub temu ostaja vprašanje, ali bo novo vodstvo zmožno ohraniti uspešnost podjetja, ki je v zadnjih letih zraslo v 3 milijarde evrov vredno skupino z več kot 13.000 zaposlenimi. Da ima za to precejšnje zasluge tudi Dragan Šolak, verjetno ni skrivnost.

Vučićevo maščevanje?

V grških medijih kot tudi v Bolgariji in širši regiji potekajo različne interpretacije konflikta. Medtem ko nekateri poudarjajo čisto poslovno naravo spora, drugi opozarjajo, da bi utegnil biti motiviran tudi politično – zlasti zaradi uredniške neodvisnosti, ki jo je United Group zagovarjala v nekaterih državah z avtoritarnimi tendencami. V Srbiji, če smo natančni. In za Srbijo je znano, da Vučićeva oligarhija Šolaka ne more videti in da ga redno označuje za sovražnika države.

V ospredju ostaja ključno vprašanje: kdo bo dolgoročno obvladoval United Group? Neodvisna preiskava, o kateri bo odločalo amsterdamsko sodišče, bi lahko bistveno vplivala na potek dogodkov. Prav tako bo pomembna odločitev britanskega sodišča glede Šolakove tožbe. Trgi in regulatorji v državah, kjer United Group posluje – vključno s Slovenijo, kjer obvladuje Telemach in medijsko hišo N1 – z zaskrbljenostjo spremljajo razplet dogajanja. Gre za podjetje, ki ima v lasti pomembno komunikacijsko in informacijsko infrastrukturo, kar odpira vprašanja o nadzoru, varnosti in strateškem vplivu. Glede na Šolakove značajske lastnosti, med katerimi sta izstopajoči trma in vztrajnost, lahko pričakujemo dolgotrajen in “krvav” sodni spor …

18 komentarjev

  1. beri

    Očitno mi je danes usojeno, ker ni politična tema neposredno, da bom dodal še en izsek pametnega tujega razmišljanja, citiram…

    “(Slovenski pacient – Jan Zobec/Domovina – citiram izsek…
    Poleg napisa Tito na Sabotinu, ki je redno vzdrževan, imamo v Sloveniji mnoge spomenike ‘krvavorokcem’– Titu, Kardelju, Kidriču, Stanetu Rozmanu in drugim ‘herojem’. Po njih imajo imena tudi šole.
    Namesto druga Švica postajamo druga Srbija, nekakšna miniaturna Jugoslavije z vso nesnago, politično, ekonomsko, kulturno in moralno, ki jo zavožen jugoprojekt pooseblja. Namesto zgodbe o uspehu smo postali zgodba o neuspehu.
    V Rosalindovem stavku »Čas je stari sodnik, ki preveri vse (take) prestopnike, pustimo času čas« (Shakespeare, Kakor vam drago, IV. dejanje, 1. prizor, v originalu: »Time is the old justice that examines all such offenders, and let time try«) globoko odmeva ideja, da čas neusmiljeno razkriva resnico. Govori o prastari modrosti, da Kronos kot nepristranski sodnik sčasoma odkrije vse očem skrite napake, prikrite zločine ali prevare in laži – nihče mu ne uide. Čas je neusmiljen. Stvari vselej postavi na svoje mesto in z lasersko natančnostjo pove, kaj je prav in kaj narobe. Tisto, kar je prav, nagradi, narobe in izprijeno kaznuje. Ničesar ne spregleda, nikoli se ne zmoti. Pravnega instituta zastaranja ne pozna.
    Druga Srbija
    Poglejmo, kje je danes Slovenija, nekdaj obetajoča mlada demokracija, vzhajajoča zvezda demokratično prenovljene Evrope. Deželica na sončni strani Alp naj bi bila »druga Švica«, zgled drugim po svobodi, napredku in pravni urejenosti hrepenečim narodom bivšega vzhodnega bloka. Nekoč, desetletja so minila od tedaj, je bila razglašena za zgodbo o uspehu, za najuglednejšo učenko evropskih demokratičnih vrednot. A sanje o drugi Švici so sčasoma razvodenele, mit o zgodbi o uspehu pa se je sesul sam vase. Zadnja leta v svoje diametralno nasprotje. Številne države nekdanjega realsocialističnega bloka, ki so bile ob kolapsu levega totalitarizma opazno za nami – ekonomsko, politično, pravno in demokratično – nas prehitevajo po levi in desni, druge, nekoč globoko nerazvite, nas bodo v naslednjih letih. Zagreb bo po povprečni neto plači od julija, ko nas bo oblast začela skubiti še z novim davkom za virtualno dolgotrajno oskrbo, »šišnil« Jankovićevo Ljubljano. Namesto druga Švica postajamo druga Srbija, nekakšna miniaturna Jugoslavija z vso nesnago, politično, ekonomsko, kulturno in moralno, ki jo pooseblja zavožen jugoprojekt. Namesto zgodbe o uspehu smo postali zgodba o neuspehu.)”

    ***
    Ni moj namen tukaj provocirati levičarje, rusofile, cinike itn., ampak pomagati tistim, ki so še vedno v dilemi ali bi še enkrat volili neko novo levo stranko in neko novo levo lice. Tokratni primer nam lepo pokaže zakaj se Srbija ne more osvoboditi nekdanjega partijskega komunizma, čeprav k sebi vabi recimo Kitajsko, da jim ta postavlja podjetja in še kaj. Nemčijo zaradi njenih surovin itn.

    Kako močno je zavozila Srbija se vidi po tem, da srbskim študentom ne pomogajo vreči z oblasti Vučića še ostali pomebni subjekti v državi. Komunizem ne nasprotuje, da ima svoje oligarhe, torej leve milijonarje – problem so desni milijonarji – enako kot pri nas.

    Če bi imeli pri nas leve in desne milijonarje bi ti podpirali vsak svoj pol in bi se menjavale leve in desne vlade – sinergija med kapitalom in politiko je danes pač tista, ki poganja napredek – tako na levem kot desnem polu. Seveda vse preko svojih/levih medijev. Tudi ko bo UI/umetna inteligenca nadomestila pamet ljudi – jo bodo na začetku še vedno programirali s svojimi algoritmi ljudje-strokovnjaki, ki bodo pripadali enemu ali drugemu polu – in bo znala umetna inteligenca poneumljati ljudi-volivce še lažje, če bodo to zahtevale politične elite na oblasti.

    Tudi zato kapitalizem ni preprost sistem, ker v njem želijo sodelovati in ga so-oblikovati pomebne elite z različnih področij. Lep dan.

    Odgovori
  2. VESELKA

    To je zagotovo velika zmaaga Vučića, saj je N1Srbija s svojimi zapisi Vučičev velik kritik in eden od redkih medijev ki si ga ni uspel podrediti. Je pa pri tej medijski zgodbi, kot je povedel Miran Videtič, v vseh republikah bivše Juge N1 oster kritik politike na oblasti. Razen v Sloveniji, kjer so popolnoma zlizani z oblastjo, skoraj kot da bi bil glavni in odgovorni urednik N1Slovenija Zoran Schumacher, alias Janković. Razumi kdor more.

    Odgovori
  3. beri

    Tukaj vam ponujam še en primer trgovanja, kadar imaš dovolj znanja za takšen projekt. Tisti s skromnim znanjem nimajo tukaj kaj iskati. Ne glede na to, kje uporabiš svoja znanja in vedenja lahko postaneš milijonar ali pa klošar, ki se mu ni dalo ne delati in ne izobraževati. Namesto, da bi “travo” jedel jo je raje kadil? Celotno branje si preberite sami, če vas zanima ekonomija/gospodarstvo in ne zgolj politika v ožjem pomenu besede. Lep dan. Citiram izsek…

    “(Boštjan Bandelj: Kako sem v času krize ustvaril milijone – Luka Svetina/Domovina
    Prvi posel z emisijskimi kuponi sem sklenil šele po enem letu od ustanovitve podjetja. Takrat se je ta trg v Evropi šele začel postavljati, v Sloveniji se s tem ni ukvarjal nihče in tudi podjetja, ki so bila vključena v to shemo, niso imela dovolj znanja in informacij. – Ko se je začela globalna gospodarska kriza, je kar nekaj slovenskih podjetij zašlo v likvidnostne težave. Pomagal sem jim, da so prodala te kupone in dobila likvidnostno injekcijo. – Politika trenutno pravi, da bo Evropska unija brezogljična do leta 2050, industrija, ki je vključena v to trgovalno shemo, pa se mora razogljičiti že do leta 2040.
    En kupon je dovolilnica za izpust ene tone ogljikovega dioksida. Če je njihovo delo temeljilo na onesnaževanju ozračja, so potrebovali več kuponov. In obratno, če so podjetja investirala v neko bolj zeleno tehnologijo, so zmanjšala svoje emisije in so jim potem ti kuponi ostali kot viški.
    Tako kot je na primer kdo trgovec z avti ali stroji, smo mi trgovali z emisijskimi kuponi. Kupovali smo od tistih, ki so jih imeli preveč, in prodajali tistim, ki so jih imeli premalo.
    Del našega uspeha je temeljil na tem, da smo v istem dnevu, ko smo dobili kupone, prodajalcem plačali, da so že prejeli svoj denar na račun. To je bil takrat unikum.)”

    Odgovori
  4. beri

    Citiral bom uvodni odstavek, da razložim, da takšni in drugačni prevzemi, podjetij, korporacij, multinacionalk, bank itn. – je v kapitalizmu sesestavni del delovanja tega sistema predvsem na gospodarskem področju. Ja, tudi tajkuni si prevzemajo tam kjer začutijo, da je nasprotnik v slabšem položaju/izhodišču.

    Vse to pa je zame malenkost ko se prevzemi dogajajo kar na nivoju držav. Kako? Tako, da države vodijo vse manj sposobni politiki. Primer.

    Citiral bom tole izjavo…
    “(Komentar političnega analitika Sebastjana Jeretiča:
    “Ko komentiramo razmišljanje in delovanje predsednika vlade Roberta Goloba, nima smisla k temu pristopati racionalno, ker ga v politiki vodi predvsem napuh in momentalni navdih. Tako vidim tudi to izjavo.
    Politik z resnimi dolgoročnimi nameni, bi zagrabil to priložnost in discipliniral koalicijske partnerje na tej za državo zelo pomembni točki. Še posebej zato, ker sta oba partnerja na kolenih in se bosta morala boriti za prestop parlamentarnega praga. Tako pa so njegove izjave prilagojene trenutni publiki in enkrat laže domači, drugič pa mednarodni javnosti.”)”

    P. S. To je en, seveda negativni način vodenja države in družbe. Obstaja pa tudi potitiven zgled vodenja države, recimo tale. Citiram izsek…
    Čudeži na rekah Rio de la Plata, Ren in Han imajo en skupni imenovalec: kapitalizem
    “(Na svetu skoraj ni več resničnih libertarnih političnih projektov. Znanilka sprememb do nedavnega je bila na novo izumljena kapitalistična Argentina pod vodstvom Javierja Mileija. Argentina je doživela takšno popolno ekonomsko preobrazbo, da je to presenetilo celo ekonomiste, ki so sicer sledilci ekonomskoliberalne avstrijske ekonomske šole. Čudež ob reki Rio de la Plata je čudež kapitalizma. Milei je znova dokazal, kar smo na zahodu že pozabili – čisti, nefilitrirani kapitalizem brez škodljivih državnih intervencij deluje.
    Argentinska ekonomistka Natacha Izquierdo je za časopis La Nación pojasnila, da rast BDP izvira iz širokega okrevanja ključnih gospodarskih sektorjev, kot so proizvodnja, gradbeništvo in trgovina. “To ni zgolj tehnični odboj, temveč jasen znak ponovne aktivacije proizvodnega kapitala – podjetja, ki so bila prej v obrambni drži, zdaj sprejemajo strateške odločitve za rast ob pričakovanju stabilnejšega gospodarskega cikla,” je pojasnila. Ob tem je dodala: “Rast ni enakomerna in ne odpravlja vseh slabosti, vendar podatki potrjujejo, da smo prelomno točko že presegli in da se realno gospodarstvo znova zaganja.”

    Mesija Milei
    Ekonimist Javier Milei je tip politika, ki se pojavi enkrat na generacijo. Ayrton Senna, Lionel Messi, Christiano Ronaldo, Michael Jordan in Tiger Woods sodobne politike. Prepričal je s karizmo in populizmom, a za njegovimi obljubami se je skrival robusten ekonomski program. Je populist, a ni sadil rožic. Ljudem je obljubljal zategovanje pasov, da se bodo stvari najprej poslabšale, šele nato bodo šle na bolje. Ni ponujal 30 dni do specialista ali zeleno, digitalno, pravično, gospodarsko krožno prestolnico sveta, kot neka socialistična vlada v EU.

    Pozabljena čudeža v Zahodni Nemčiji in Južni Koreji
    Južna Koreja in Zahodna Nemčija sta svojo kapitalistično pot v poznih štiridesetih in zgodnjih petdesetih začeli kot obubožani državi, kjer so bili v obeh državah – podobno kot v FLRJ – odvisni od paketov hrane iz ZDA. Nato pa sta se v zelo kratkem obdobju zgodila dva “čudeža”.
    “Čudež na reki Han” (Južna Koreja) in “Čudež na reki Ren” (Zahodna Nemčija) sta zgodovinski poimenovanji za eksplozivno gospodarsko rast in modernizacijo, ki sta se v obeh državah zgodili po drugi svetovni vojni. Obe zgodbi sta tesno povezani s kapitalizmom in prostim trgom, saj sta ravno ta dva sistema omogočila rast, inovacije in povečevanje blaginje.

    Kapitalizem deluje
    Dejstvo je, da čudeža ob reki Han in Ren nista bila čudeža. Tudi novodobni čudež ob reki Rio de la Plata ni čudež. Je le še zadnji od neštetih dokazov, da prosto-tržni kapitalizem deluje.
    Kaj si vsi trije “čudeži” delijo?
    Umik države iz gospodarstva, omogočanje konkurence, privabljanje tujih investicij, denacionalizacijo, spodbujanje podjetništva, izpostavljanje domačega gospodarstva tržnim mehanizmom in s tem svetovnim trgom. – J. B.)”

    ***
    Razumete sedaj zakaj sem zadnjič napisal, da so v resnici vse države kapitalistične, ker izhajajo iz kapitala – različne ideologije pa si lastijo boljši in slabši voditelji držav in narodov/ljudstev/družbe.

    Napredek ne boste nikoli okusili s strani strank kot ko ekstremna Levica, SD in GS. Ne zato, ker so te stranke levičarske, ampak zato, ker jih vodijo nesposobni predsedniki teh strank, enako kot vodi državo Slovenijo nesposobni Golob. Negativna konkurenca ubija vse – preživijo zgolj manipulatorji, lažnivci, koristoljubci – skratka skorumpirani del elit, ki izhajajo izključno iz lastnih interesov. Vse to pa lahko udejanjajo s pomočjo svojih medijev in hipnotiziranega ljudstva. Lep dan.

    Odgovori
    • Peter klepec

      Ni tako enostavno. Ce bi gol trzni kapitalizem zadostoval, bi mnogo vec drzav prosperiralo.
      Prosti trg vkljucuje tudi “creative destruction”, ki ga je ze leta 1942 propagiral avstrijski ekonom Schumpeter, enih deset let nazaj pa Acemoglu; to pomeni, da je treba pustiti inovacijam proste roke, pa cetudi je veliko ljudi ob vse; to tudi pomeni nobenih restrikcij pri uvozu in izvozu; v praksi bi to pomenilo, da vam Kitajci vse lifrajo, dokler nimate nic vec denarja; le da se vam potem zgodi Amerika, da zivite na puf in je enkrat konec, ko vam ne dajo vec kredita; kaj pa potem? Zacnete vojno?
      Hotel sem v bistvu le nakazati, da je stvar bolj zapletena in da je hudik v detajlih;
      Je pa Acemoglu dokazal, da se je treba otepat monopolov; kolikor je najvec mozno, bi dodal.

      Odgovori
      • Rokovnjac

        Ja Peter,le si pa mal v zmoti,kar se tice Amerike.Vsi ljudje,ki zivijo responsible in znajo rokovat s svojim denarjem,se ne zadolzujejo.Jest sm tle ze 60 let in nimam ze vec kot 50 let nobenga pufa.Nisem prevec sparou,prepotovel 3/4 sveta veckrat in zivel sem in se zivim,kot bubreg v loju,kapish?

        Odgovori
        • Peter klepec

          Ameriska drzava placa letno 1100 milijard dolarjev za obresti, to je 12% vseh stroskov drzave.
          Ce jim samo malo zraste inflacija, se bodo obresti dvignile in deficit se povecal; obicajno se temu rece insolvenca ali bankrot; zato je Trumpl tako tecen.

          Odgovori
      • beri

        @peter – ne kraj pameti mi ne pade, da bi kapitalizem dojemal kot enostaven. Zato sem tudi dejal, da ima kapitalizem podskupine, ki jih delim na demokratične in diktatorske, če poenostavim – in te zopet na podskupine, ki izhajajo iz enostrankarskih ali večstrankarskih sistemov ker te elite vodijo državo in družbo. Bom dal primer, da boste lažje razumeli.

        Namerno sem tukaj izpostavil znanja in veščine g. Boštjana Bandlja. On sme imeti velik dobiček – večina slovenskih podjetnikov in podjetij pa ne. Velika večina zdravnikov in zobozdravnikov ne sme obogateti, večina profesorjev tudi ne itn.

        Zakaj imamo takšno ultra-levo vlado, ki sodi na kakšen psihiatrični oddelek? Zato, ker morajo dajati vtis, da so tukaj zato, da se borijo za malega človeka – zato preganjajo privatizacijo kjer jo le morejo – in samo če si njihov si lahko tudi bogat. Primer.

        Kaj mi koristi t. i. javno/državno zdravstvo, če moram čakati na konkretnega specialista nekaj let?! Kaj mi koristi javni/državni zobozdravnik, če ne morem priti pravočasno na vrsto itn.

        Oba dobro veva, da nimamo države zaradi politikov in njihovih strank, niti nimamo t. i. javni sektor zato, da lahko ti obstanejo in preživijo. Jasno je, da se mora država vpletati tudi v gospodarstvo in njen razvoj, a vse to v razumnih mejah, da so znanja, veščine itn. posameznikov čim manj kršene, da je svobode čim več in ne čim manj.

        Sam nikoli nisem zagovarjal absolutne svobode, ker vidimo kam to pelje. Primer. Ustanovi nekaj NVO-jev s kateregakoli področja in boš bogato nagrajen, ker se tudi v Bruslju namenja za te “pametnjakoviče” kar nekaj milijard davkoplačevalskega denarja.

        Nič drugače ni pri svobodnih poklicih umetnikov. Nekaterim je dovoljeno, da postanejo nesramno bogati, večina pa jih preživi le, če jih “hrani” ekstremna Levica.

        Lahko bi še našteval, a sam raje pišem krajše komentarje in raje dodajam pametne izseke pametnih ljudi, da lahko tudi oni smejo priti posredno na ta portal – sicer bodo prevladovali levičarji, rusofili, ciniki itn.

        Kar pa se tiče nasprotij med resnico in neresnico – lahko, če te jezik uboga resnico prikažeš kot neresnico – in laž kot resnico. Papir in človeška naivna neumnost prenese vse. Lep dan.

        Odgovori
        • rOKC

          beri, Peter Klepec, Rokovnjac – zelo dobra debata, bravo.
          Kakšno je pa vaše mnenje recimo o Singapurju, ki je formalno parlamentarna republika ampak jo od ustanovitve obvladuje le ena, avtoritarno vodena stranka?
          Ima pa Singapur močno zakonsko zaščito osebnih in predvsem premoženjskih pravic posameznika. In neko socialno mrežo (ogromen najemni fond stanovanj v stolpnicah).

          Ali bi bil koncept Singapurja primeren za Slovenijo?

          Ali bolj kakšen drug (Irska, Estonija) – v čim se ti koncepti razlikujejo od singapurskega?

          Odgovori
  5. deni

    Kajpak je Šolak medijski in svojega denarja vreden tajkun. Tu ni debate. Vendar je trn v peti vučiću. Le-ta se uči veščin, kako svoje nebodigatreba tajfune diskreditirati, od najboljšega učitelja. Vsemogočni car je njegove tajkune prav kmalu naučil kozjih molitvic, tako ali drugače. Najpriročnejše sredstvo so davki, razne napake, nepazljivosti itd. Seveda samo tajfune, ki niso bili, poudarjam, bili pridni ter ubogljivi. Če pa še potlej niso odnehali jih pa učijo letati z balkonov ali pa jih nafutrajo s kakšno snovjo, ki s človeškim organizmu niso ravno na ti.

    Kakorkoli sam bog ve ali pa še on ne, kdo ali kaj stoji zadaj. Lahko, da veliki vožd, morda različni pogledi lastnikov, možno tudi pritisk s strani oblasti, sploh zdaj, ko se je Ni, Nova popolnoma postavila na stran študentov. Pa že prej so bili opozicijski mediji na muhi, odnosno tarča gospodarja Srbije. In to niti ni skrival, oziroma je ves čas grozil. Vučić govori, kakor misli je dejal njegov minister ter je obelodanjeno v neki priljubljeni satirični TV. Seveda za njim stojijo najsvobodnejši mediji z informerjem na čelu.

    Kakopak so to samo domneve, ker nas to niti ne zanima, pa vendar povezave vuč… ter jan… itd niso kar tako v tri dni. Tudi uredniki slovenske N1 ne spijo mirno. Pravzaprav bi nas moralo zanimati, odnosno skrbeti, pa se ve, da zaradi tistega, ki vodi slovensko politiko, ki pomaga pripeljati, že kaj, od kje in kam. Se bo kmalu pokazalo slej ali prej kam pes taco moli.

    Odgovori
  6. slavkope

    Zdi se,
    da bo laže “de-balkanizirati” regionalni telekomunikacijski in medijski koncern United Group
    kot pa aktualno začasno izvoljeno
    zakonodajno, izvršno in sodno vejo državne oblasti v RS
    ter lokalno oblast v “najlepšem mestu na svetu”,
    kjer neomejeno in nedotakljivo deli in vlada
    karizmatični “balkanski šerif” – Zoran Janković.

    Odgovori
    • Miran

      Škoda bi blo demontirat to vlado.
      Nikoli boljše kot sedaj.
      Seveda zgodba ni nikoli perfektna.
      Je ogromno polen pod noghe.
      In kako se ne bi poskušal ubraniti le tegha?
      Ampak kuker je, je specialn, pefekten, nebesn.
      Gholob drži se.
      Pa ne bit predober.
      Ker bo že kičast.
      👍🥳💪

      Odgovori
      • Marko

        Ja, Holop drži se, če ne bo Miran lačen

        Odgovori
        • Miran

          Zakaj?
          Kuker vem, papež penzije tala.

          Odgovori
          • Marko

            Nimaš za v Rim, kuzlca…

          • Miran

            @Marko

            Vi ste pa res za Luno.
            Papež SPIZ vodi.

      • Rokovnjac

        Ja Miran,presnja garnitura pa ni dobivala samo polen pod noge in kolena,ampak cele biciklne z biciklist vred,kapish?

        Odgovori
        • Miran

          @Rokovnjač

          Ne vem v čem je problem.
          Vsi na kolo, za zdravo telo.

          Odgovori

Objavi komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Opazili smo
Pogled iz Bruslja – Kako evropski mediji ocenjujejo slovenske akrobacije z Natom?

Pogled iz Bruslja – Kako evropski mediji ocenjujejo slovenske akrobacije z Natom?

Ni trajalo dolgo, da so se evropski mediji začeli ukvarjati s slovenskimi akrobacijami glede obrambnih izdatkov in morebitnega izstopa iz Nata. Trajalo je sicer kar nekaj dni, ker mnogi niso verjeli tem neverjetnim informacijam in so na vseh možnih koncih in krajih, tako pri politikih kot pri lokalnih medijih, preverjali, ali je napoved referenduma o izstopu iz Nata nekakša šala, lažna novica, poceni ruska propaganda… Bruseljski Politico, ki je pogosto tudi nekakšen neformalni glasnik razpoloženja v bruseljski politiki, je na to temo pripravil precej “poučen” članek, ki lepo kaže, kako se slovenska vladajoča politika igra z usodo, ugledom Slovenije in njenim razvojem.

Gre Koper po poti balkanskega upravljanja Ljubljane?

Gre Koper po poti balkanskega upravljanja Ljubljane?

V Kopru ne glede na počitniški čas in množice turistov vre. V odprtem pismu premierju Robertu Golobu so delavci Marjetice Koper razkrili sliko politično-kadrovskih povezav, ki se odvijajo pod krinko ustanovitve javnega holdinga. Opozarjajo na zlorabe, pritiskanje na zaposlene, prerazporejanje kadrov in netransparentnost. Očitki letijo neposredno na župana Aleša Bržana ter tesno povezane kadre, ki naj bi si znotraj prihodnje strukture holdinga razdelili ključna mesta. Zaposleni v Marjetici Koper so že na zboru delavcev 13. maja izrazili zaskrbljenost in opozorili na različne informacije, povezane z ustanavljanjem holdinga.

Ozadje “vojne” med Petrolom in Golobovo vlado

Ozadje “vojne” med Petrolom in Golobovo vlado

Mnogim v Sloveniji dejansko ni jasno, čemu smo priča davčni in medijski vojni med na pol državnim podjetjem Petrol in vlado Roberta Goloba. Menda gre v ozadju tudi za precej hude osebne zamere, ker vladi v podjetje ni uspelo “inštalirati” svojih kadrov. Predsednik vlade je seveda pobesnel in začel s politiko “metanj čez ramena”. Kolateralna škoda so seveda državljani. Za mnenje smo povprašali dolgoletnega “Petrolovca”, tudi nekdanjega člana uprave te energetske družbe, sicer strokovnjaka, svetovalca za makroekonomske teme, Romana Dobnikarja. Vse skupaj ocenjuje kot precej neracionalno kazanje mišic zaradi osebnih in drugih zamer.

Poplava prava in etike

Poplava prava in etike

Veliko posameznikov, ki prevzamejo vodilne funkcije v državi ali njenih podsistemih se obnaša tako, kot da se je razvoj slovenske družbe začel z njimi in zato pogosto spreminjajo zakonodajo ter utečene prakse tudi tam, kjer to ni potrebno, ali pa ne želijo nadaljevati že začetih zakonodajnih in drugih projektov svojih predhodnikov. K temu še posebej botrujejo ideološke in druge skrajnosti v politiki, zaradi katerih želi vsaka politična opcija, ki zmaga na volitvah, v čim večji meri izbrisati vse, kar so pred tem naredili njihovi politični nasprotniki, ter vse to nadomestiti z novimi zakonodajnimi in drugimi pristopi in rešitvami. Poseben dejavnik, ki vpliva na povečanje in slabo kakovost regulacije je tudi zloraba nujnih zakonodajnih postopkov v državnem zboru, saj se preveč zakonov sprejema na ta način.

Blef “dvojne rabe”

Blef “dvojne rabe”

Državni zbor je s precej bornim rezultatom in udeležbo pri glasovanju, 38 poslancev je glasovalo za in 6 proti, prejšnji teden potrdil vladno resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva dvig izdatkov za obrambo na 3 % BDP, kar pomeni na približno 2 milijardi evrov na leto. Sicer še vedno manj kot zahteva NATO, kar bo postala politična zgodba sama po sebi. Vlada se je s svojo klasično blefersko strategijo sicer (spet) ujela v svojo past: zavezništvu NATO in EU z neko votlo resolucijo obljublja realen dvig obrambnih izdatkov, domači javnosti pa vzporedno “prodaja” t. i. dvojno rabo dodatnih investicij v obrambo, s čimer bolj ali manj odkrito sporoča, da bomo nekako “nategnili” zaveznike z kreativnim računovodstvom.

Ukrajinska odbojka in slovenska neodzivnost na dezinformacije

Ukrajinska odbojka in slovenska neodzivnost na dezinformacije

Ukrajinski spletni vplivnež, celo nekakšen neformalni svetovalec predsednika Ukrajine Anton Geraščenko, je na družbenem omrežju X objavil zapis, ki je precej odmeval: “Pred odbojkarskim turnirjem med ukrajinsko in slovensko ekipo v Sloveniji organizatorji niso predvajali ukrajinske himne. Naše športnice so jo zapele brez glasbe. Potem so nadaljevale z zmagami v vseh treh setih.” Toda zgodba o nerazumni potezi Slovenije, ki na odbojkarski tekmi med domačo in ukrajinsko žensko reprezentanco ni zavrtela ukrajinske himne, ampak le slovensko, se tukaj ne konča. V bistvu se šele začne.

Kdo odloča o tem, ali se v Gazi dogaja genocid

Kdo odloča o tem, ali se v Gazi dogaja genocid

Nekdanji predsednik Borut Pahor je deležen hudih kritik, ker je v zvezi z govorom svoje naslednice v Evropskem parlamentu pripomnil, da sam ne bi obtožil neke države, da izvaja genocid, dokler se o tem ne bi izreklo mednarodno kazensko sodišče. Kritike letijo v napačnega predsednika, kajti Pahor je zgolj izpostavil objektivno dejstvo, da bo o tem, ali je v Gazi genocid, odločalo oziroma odločilo Mednarodno sodišče pravičnosti v Haagu oziroma Mednarodno kazensko sodišče. Samo sodniki tega sodišča imajo pravico razsoditi o tej izjemno pereči dilemi, ne pa politiki, aktivisti in novinarji. Morda je to včasih težko sprejeti, vendar pa naj bi bili odnosi med narodi utemeljeni na pravu, ne pa na čustvih. Res pa je, da je pogojnik vsak dan bolj realen …

Operacija Pajkova mreža ali kako je Putinu zgorelo na desetine bombnikov

Operacija Pajkova mreža ali kako je Putinu zgorelo na desetine bombnikov

Konec tedna je rusko-ukrajinska vojna dosegla precejšnjo eskalacijo: skoraj 480 ruskih dronov in raket nad ukrajinska mesta in presenetljiv ukrajinski napad z droni globoko v rusko zaledje, celo do arktičnega kroga in Sibirije. V operaciji Pajkova mreža so bile tarče vojaška letališča, kjer je bilo uničenih ali poškodovanih na desetine ruskih vojaških letal, zlasti bombnikov. Ukrajinska varnostna služba SBU, ki je napad pripravila in izvedla, trdi, da so uničili več kot tretjino celotne ruske flote bombnikov (!). To je hud udarec za Putina in sledilo bo maščevanje, v kar se bomo lahko prepričali v prihodnjih urah in dnevih. V ruskih medijih o tem ponižanju ruske obrambe seveda ni titi besedice, še izumljajo komunikacijsko strategijo, ZDA pa so pred nekaj urami zanikale kakršnokoli pomoč pri ukrajinski operaciji.