Ko je ruski predsednik Vladimir Putin nedavno predlagal neposredne mirovne pogovore z Ukrajino v Istanbulu, se je hitro pokazalo, koliko je bil v tej svoji mirovni pobudi iskren. Putin si namreč še ne more privoščiti, da bi končal to vojno, ker ni uspel doseči svojih strateških ciljev in ker je ruska stran danes pravzaprav v slabšem pogajalskem položaju, kot je bila v času prvih neposrednih mirovnih pogajanj v Istanbulu marca 2022. Takrat je Rusija okupirala 30 % ukrajinskega ozemlja in Kijev je bil v nevarnosti, da pade, medtem ko Moskva danes nadzira le 19 % Ukrajine. Vmes pa je Rusija, po ocenah ukrajinskega generalštaba, v tej svoji posebni vojaški operaciji izgubila že skoraj milijon vojakov (vir).
Medtem je Rusija 25. maja izvedla na ukrajinska mesta najobsežnejši zračni napad z droni in raketami do zdaj, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi in več kot 60 ranjenih. Ameriški predsednik Donald Trump se je nato v ponedeljek, 26. maja, na svojem socialnem omrežju Truth Social na to odzval z naslednjimi besedami: “Z Vladimirjem Putinom iz Rusije sem imel vedno zelo dobre odnose, vendar se mu je nekaj zgodilo. Postal je popolnoma NOR! Po nepotrebnem pobija veliko ljudi, pa ne govorim samo o vojakih” (vir).
Svoje frustracije v zvezi s Putinom je še isti dan izlil tudi v izjavi za novinarje, v kateri je še enkrat poudaril, da ne ve, kaj se je zgodilo s Putinom, ki “pobija veliko ljudi” (vir).
Seveda se s Putinom ni nič zgodilo, ker je bil vedno takšen. Vendar ne po mnenju ameriških predsednikov. Tukaj spomnimo na slavno izjavo predsednika Georgea W. Busha, ko je leta 2001 po prvem srečanju s Putinom na Brdu pri Kranju na novinarsko vprašanje, ali mu zaupa, odgovoril: “Pogledal sem mu v oči. Zdel se mi je zelo neposreden in zaupanja vreden – lahko sem začutil njegovo dušo.” Pa tudi Bill Clinton je vztrajal, da se je na Putina mogoče zanesti, da se bo držal dogovorov.
Zdi se, kot da bi si ameriški predsedniki doslej zatiskali oči pred tem, kdo je Vladimir Putin v resnici, kaj (to) pomeni za Združene države in za Zahod na splošno.
Britansko-ruski publicist in komentator Konstantin Kisin ob tem izpostavi, da gre v naivnem ameriškem odnosu do Putina najverjetneje še za nekaj globljega. Po njegovem je ta odnos tudi posledica ameriške nacionalne psihe, zaradi katere so tudi najbolj cinični ameriški politiki dovzetni za manipulacijo tistih, ki delujejo v drugačnih moralnih okvirih (vir). Za Združene države je namreč značilna kultura odprtosti, sodelovanja in pozitivnosti. Zgodba o Ameriki pravi, da je vse mogoče, zlasti če se dobronamerni ljudje združijo, da bi poslovali in s trdim delom uspevali (t.i. ameriške sanje). Večina Američanov te značilnosti svoje kulture jemlje kot nekaj samoumevnega, toda v resnici so drugje po svetu redke. Druge kulture in drugi ljudje niso nujno takšni. Odprto, prijazno in pozitivno naravnanost, ki je v Ameriki privzeta, v mnogih delih sveta razumejo kot dokaz lahkovernosti, neresnosti in naivnosti. Menijo (včasih upravičeno), da je to odnos, zaradi katerega so ljudje dovzetni za prevare. Ne zato, ker bi bili Američani neumni, temveč zato, ker zaradi svoje želje, da bi verjeli v dobro v drugih, težje prepoznajo, kdaj drugi v resnici niso dobri.
Da bi povsem razumeli kulturni prepad med Rusijo in Ameriko, je treba razumeti njuno zgodovino. Američani so potomci ljudi, ki so zapustili svoje stare domovine, da bi poiskali boljše življenje na drugem koncu sveta. Pri tem so se soočali z velikimi težavami, ki pa jih niso le premagali, temveč so nad njimi triumfirali. Zaporedni valovi prišlekov so se združili ter s trdim delom, podjetniško miselnostjo, sodelovanjem in družbo visokega zaupanja iz nič zgradili državo. Američani nimajo genetskega spomina na napade močnih sovražnikov, na to, da bi jih tuji osvajalci zatirali, na množično preganjanje ali iztrebljanje s strani lastnih vlad, na totalitarizem, lakoto in neuspeh.
Ameriški etos opredeljuje premagovanje izzivov, s katerimi se je država soočala skozi svojo zgodovino. Tako je bila velika gospodarska kriza le uvod v razmah Združenih držav v svetovno gospodarsko velesilo. Napadu na Pearl Harbour pa ni sledila le prepričljiva zmaga v drugi svetovni vojni, temveč tudi to, da je Amerika postala prevladujoča država sveta in središče zahodne civilizacije. Ameriška zgodovinska izkušnja tako govori, da je vse mogoče, da so težave le izzivi, ki jih je treba rešiti in da je prihodnost svetla.
Zdaj pa si zamislite zgodovino Rusije. Ena temeljnih izkušenj ruskega naroda je ta, da so ga v srednjem veku zasedli Mongoli. Džingiskanovi potomci so iztrebili vse, ki so se upirali, vse druge pa so si podredili. Če si težko predstavljate, kaj je to pomenilo, si zamislite, da Slovenijo napade ISIS ali pa kakšen Khal Drogo iz serije Igra prestolov. V vsakem večjem kraju so klali, mučili in posiljevali, vse ostale prebivalce pa so prisilili, da so pred njimi pokleknili. Rusi temu obdobju pravijo “tatarsko-mongolski jarem”. Trajal je okrog 240 let. To je približno toliko, kot je trajala celotna zgodovina Združenih držav Amerike. Ruski jezik še danes vsebuje veliko mongolskih besed, zlasti tistih, ki se nanašajo na davke, orožje in vojno.
Drugo formativno obdobje v ruski zgodovini se imenuje “obdobje težav” ali “smuta”. Car Ivan Grozni iz 16. stoletja, ki je bil med drugim razvpit po tem, da je v napadu besa ubil svojega edinega primernega dediča, je svojo krono predal šibkemu in nesposobnemu sinu Fjodoru. Ko je Fjodor umrl brez naslednika, je v Rusiji zavladal petnajstletni kaos, v katerem se je za prestol borilo več samozvancev in lažnih pretendentov. Ob hkratni lakoti, boleznih in vrsti tujih vdorov je bila v obdobju težav v petnajstih letih izbrisana vsaj tretjina ruskega prebivalstva. Eden od ključnih sklepov, ki so jih Rusi potegnili iz tega časa, je zato ta, da mora biti vladar, ne glede na to, kakšen je, močan, da lahko ohrani red. Šibek vladar vodi v kaos. Kaosu pa se je treba za vsako ceno izogniti.
V naslednjih stoletjih so Rusijo večkrat napadli zahodni sosedje, med njimi Švedi, Litovci, Poljaki, Finci in Napoleon ter Hitler. Čeprav so bili ti napadi na koncu odbiti, so pustili globoke brazgotine v ruski psihi. Tako je bila ob zmagi nad Napoleonom Moskva do tal požgana. Zmaga v “veliki domovinski vojni” (rusko ime za drugo svetovno vojno), pa je zahtevala 24 milijonov življenj. Za primerjavo, Združene države Amerike so v drugi svetovni vojni izgubile nekaj več kot 400.000 ljudi (vir).
Primerjajte tudi revolucije in državljanske vojne, ki so se zgodile v obeh državah. Ruska revolucija, ki je sprožila rusko državljansko vojno, je povzročila vzpostavitev tiranskega, morilskega komunističnega režima, ki je fizično iztrebljal sovražnike, razlaščal zasebno lastnino in uvedel desetletja dolgo vladavino terorja, ki se je končala z gospodarskim zlomom in porazom v hladni vojni leta 1991. Ameriška revolucija pa je po drugi strani zgodba o uspešnem boju za neodvisnost, medtem ko ameriška državljanska vojna, čeprav krvava in boleča, velja za ceno napredka na poti do končne združitve države.
Medtem ko so pripadniki ameriške babyboom generacije živeli v obdobju gospodarske ekspanzije, uspeha in zmagoslavja, so njihovi ruski vrstniki – kot je tudi Putin, rojen leta 1952 – odraščali v času po uničujoči vojni, v času Stalinovih suženjskih delovnih taborišč in gospodarske stagnacije. Ko so bili v najboljših letih, je njihova država propadla, kar je povzročilo kaos, nestabilnost in občutek izgube, ponižanja in izkoriščanja.
Te zgodovinske izkušnje neizogibno ustvarjajo ljudi, ki na svet gledajo skozi tako različne leče, da je ta svet prav zares videti povsem drugačen. Stoletja bolečine, revščine, lakote, vojne, brutalnosti, sumničenja in poniževanja ne ustvarjajo srečnih, nasmejanih in pozitivno naravnanih ljudi.
To nas povrne k trditvi, da naj bi običajno razumni, racionalni in pragmatični Vladimir Putin, s katerim lahko poslujemo, nenadoma postal drugačen človek, postal “nor”. Ta trditev je priročna iz več razlogov. Prvič, razbremeni krivde tiste, ki so do zdaj trdili, da je razumen, racionalen in pragmatičen, medtem ko so njegove vojaške enote že ves čas množično pobijale civiliste, kradle ukrajinske otroke in v ujetništvu mučile vojne ujetnike. Drugič, upravičuje zunanjo politiko zatiskanja oči pred realnostjo Putinove Rusije in pred njim samim.
Obnovimo zdaj na kratko nekaj osnovnih dejstev o Putinu. Vladimir Putin je nekdanji agent KGB, osrednje obveščevalne in varnostne službe Sovjetske zveze. KGB je bila naslednica Čeke in NKVD, ki so ju Stalin in drugi sovjetski voditelji uporabljali za umore in zapiranje disidentov, domačih kritikov in prebežnikov. KGB-ju se je Putin pridružil dolgo po tem, ko so že bili razkriti njeni zločini pod Stalinom. Vladimir Putin tudi ni bil nikoli izvoljen na svobodnih in poštenih volitvah. Njegov predhodnik Boris Jelcin mu je leta 1999 v zameno za zaščito dejansko predal predsedniški položaj. Od takrat je na oblasti in v tem času je končal kratek poskus demokracije v Rusiji. Vsi njegovi politični nasprotniki, kot so Mihail Hodorkovski, Boris Nemcov, Aleksej Navalni ali Gari Kasparov, so bodisi mrtvi, zaprti ali pa v izgnanstvu.
Leta 2014, ko si je Rusija priključila Krim, je Putin večkrat lagal, da vojaki brez oznak, ki so zavzeli polotok, niso njegovi, in z zvitim nasmeškom dejal, da “lahko greš v trgovino in kupiš katero koli uniformo” (vir). Kasneje pa je ruskim vojakom, ki so sodelovali v tej operaciji, podeljeval medalje. Po začetku invazije na Ukrajino leta 2022 pa je dokončno počistil tako z liberalnimi kot nacionalističnimi kritiki svojega režima, ki so zdaj bodisi zaprti, kot Igor Girkin – Strelkov, ali pa umorjeni, kot je bil Jevgenij Prigožin.
Če povzamemo: misel, da je Putin “postal nor”, ker “po nepotrebnem pobija veliko ljudi“, je naivna. Vladimir Putin je prišel na oblast in jo tudi ohranja ravno zaradi tega, ker je bil vedno pripravljen lagati, manipulirati in ubijati, da bi dosegel svoje cilje. Nenazadnje ga je za to usposobila KGB. V tem, kar počne, je zato Putin hladno racionalen, ne glede na to, da lahko njegova dejanja označimo kot psihopatska. Tako se torej v Rusiji ni kaj dosti spremenilo od leta 1946, ko je ameriški zgodovinar in diplomat George Kennan v svojem slavnem “dolgem telegramu” iz Moskve o naravi oblasti v Sovjetski zvezi zapisal, da je ta “odporna na logiko razuma in zelo občutljiva na logiko sile” (vir). Koristno bi bilo, če bi to imela bolj pred očmi tudi Trumpova administracija.
Da se torej spravi Putina za pogajalsko mizo, je potreben ne samo korenček, ampak tudi palica. In sicer palica v smislu nadaljnjega zaostrovanja sankcij in občutne okrepitve vojaške pomoči Ukrajini. Če bo Zahodu uspelo Putina ustaviti v Ukrajini, mu ga ne bo treba ustavljati recimo v Litvi, ki bi utegnila postati naslednja tarča ruskega imperializma (vir).
Putinova Ruska federacija deluje po miselnem stereotipu vseh največjih svetovnih samodržcev in epohalnih množičnih zločincev,
da namreč (kot personalizirano “utelešenje” države ali kot poosebljenje vladajočega družbenega razreda)
napredujejo in pridobivajo le v času vojne ter neznosno izgubljajo le v času miru.
Glede na to, da je brezvestni tiran Putin celotno državo RF preoblikoval in strogo omejeno usmeril v dosledno služenje vojaškim osvajalskim in megalomanskim imperialističnim ambicijam najožjega Putinovega “dvora”,
ter da je dolgoročnim osvajalskim vojaškim ciljem dolgoročno razvojno podredil vojaško gospodarstvo in vojaško socialo,
je povsem jasno in gotovo,
da Putin ne bo prostovoljno niti za korak odstopil od svoje dolgoročne militantne osvajalske strategije in taktike,
ki mu omogočata udobno dolgoročno ohranjanje totalitarne oblasti v RF z vse-navzočim terorjem nad domačim prebivalstvom
in mu tudi navzven omogoča goljufivi zlovešči sloves ene od svetovnih velesil (tudi brezsramno arogantnih in privilegiranih stalnih članic VS OZN).
Putin je kot neukročena divja gozdna zver,
ki se enkrat napije človeške krvi in potem ne more preživeti nikoli in nikdar več brez uplenjenega človeškega mesa in krvi.
Dokler bo Putin na oblasti v imperialistično in vojaško nenasitno osvajalski RF,
bodo stalno in neposredno vojaško ogrožene sosednje države na zahodu RF, stalne in potencialne članice EU na vzhodu Evrope,
za zdaj še pas neodvisne, demokratične in svobodne Evrope – od Baltika do Jadrana!
Od skupnih otipljivih, kakovostnih in temeljito pripravljenih ter uresničenih obrambnih, odvračalnih in odpornostnih naporov vseh držav članic EU in zavezništva Nato bo odvisno,
ali bo demokratična, svobodna in neodvisna skupnost EU uspešno ter v celoti ubranjena pred permanentno vojaško nevarnostjo z nedemokratičnega imperialističnega evrazijskega vzhoda.
Zahod ni niti neodvisen, niti svoboden niti demokratičen. Vsaka afriška država je bolj nedovisna in svobodna od zahodnih držav. Zahodu vlada izraelski lobi in ta vodi politiko v skladu s svojimi interesi. Amerika, izraelski vazal, je sesula Bližnji vzhod, ker je Netanjahu to zahteval. Evropa, ameriški vazal, že leta in leta sprejema množice migrantov z Bližnjega vzhoda in drugod, kljub napsrotovanju avtohtonega prebivalstva, ker je to v interesu Izraela. Izrael je že desetletja okupator Palestine, delno tudi Jordanije, Libanona, in Sirije, poleg tega izvaja genocid nad Palestinci. Zahod pa nič. Kje je tu kakšna svoboda, nedovisnost in demokracija??
Kakšen bebav članek!
ZAKAJ AMERIČANI SPLOH NE RAZUMEJO VLADIMIRJA PUTINA
Naslov implicira, da avtor razume Putina. Amerika z vsemi svojimi intelektualnimi potenciali pa ne razume Putina? Zakaj zahodna propaganda ves čas ponavlja, da je Putin trdo jedro “ruskega problema”, čeprav vsi poznavalci Rusije trdijo, da vsa ruska elita, ne le Putin, odklanjajo militantno politiko Zahoda do Rusije, ki se kaže v širjenju Nata proti ruskim mejam in desetletja trajajoči rusofobni propagandi na Zahodu. Zakaj tolikšna averzija do Putina s strani zahodne elite?
Razlog je v. tem, da je Putin postavil pred vrata zahodno finančno in drugo kapitalistično oligarhijo, ki si je po razpadu Sovjetske zveze v obdobju divje privatizacije nekdanjih sovjetskih podjetij prigrabila vse, kar je bilo v Rusiji kaj vredno: banke, energetska podjetja, proizvodnjo surovin, medije …
Pod Jelcinom se je zdelo, da je Rusija z vsemi svojimi naravnimi bogastvi padla v roke Zahoda kot zrela hruška, toda z nastopom Putina se je obdobje ropanja Ruske federacije končalo. Putin je sprožil sodne postopke zoper ljudi, domače in tuje, ki so si nezakonito prigrabili ogromna premoženja. Mnogi, ki so imeli maslo na glavi, so pobegnili iz Rusije. Putin je oblikoval nov razred oligarhov, ki so bili ruski patrioti za razliko od prvega vala privatizacije, ki je naplavil predvsem tujce in njihove ruske pomočnike. Zahodni imeprij je seveda vrnil udarec, kar je pripeljalo do državnega udara v Ukrajini, sponzoriranega s strani Amerike in do državljanske vojne, ki je prerasla v vojno med državama. Cilj te vojne je spraviti Rusijo na kolena.
Zahodna oligarhija se obnaša kot trop hijen, ki jih je lev nagnal od plena. Na vsak način skušajo pridobiti nazaj to, kar se jim je zdelo, da je že njihovo. Tudi posredna vojna Zahoda zoper Rusijo na ramenih zlorabljene Ukrajine je bila sprožena v upanju, da bo s pomočjo sankcij, ki naj bi onesposobile rusko gospodarstvo in obrambo, sprožila notranji upor v Rusiji, ki bo strmoglavil Putina, novo vodstvo Rusije, ki bi ga postavil Zahod, pa naj bi spet na široko odprlo vrata zahodnim oligarhom. To upanje, kot vse kaže, še vedno ni umrlo, zato se mora vojna nadaljevati, četudi do zadnjega Ukrajinca, kot je dejal sam Zelenski. Toda ne le Rusija, tudi velik del svta je spregledal imeprialistične igre Amerike in njene težnje po obvladovanju vsega sveta. Toda te težnje postajajo vse bolj parodija, saj se je z vzponom Kitajske in držav Brics geopolitična slika sveta korenito spremenila. zahodna, zlasti ameriška oligarhija pa nikakor ne more in noče dojeti, da so se njene sanje o dominaciji nad svetom razblinile kot jutranja megla, na katero posije sonce.
Samo upamo lahko, da se bo zahodna elita sprijaznila z novo, multipolarno geopolitično realnostjo, preden bo pahnila svet v 3. svetovno vojno in uničenje. Zaenkrat nič ne kaže, da bi bilo temu tako. Zahodni vojaški bobni bobnijo v Evropi, na Bližnjem in Daljnjem vzhodu…
Članek zelo dobro analizira ameriško in rusko zgodovino, pa tudi psihologijo obeh narodov. Res sta si med seboj zelo različna, kot je različna tudi njuna zgodovina.
Dodaten problem vseh Američanov, od predsednika navzdol je, da izjemno slabo razumejo kulturne značilnosti drugih narodov. Zato se Američani povsod, kamor pridejo v večjem številu, obnašajo kot slon v trgovini s porcelanom in jih zato nikjer ne marajo. Dostikrat jim to celo odnese možni uspeh.
Putina bi morebitni neuspeh v Ukrajini stal položaja, taga se dobro zaveda, zato noče popustiti. Po drugi strani pa mu realno upanje daje tako evropska zdrizavost njenih politikov kot ameriško onegavljenje s Kitajsko. Zato vojni v Ukrajini še ni videti konca. Še dobro, da je Zelenski kot Žid zelo trdovratna osebnost.
Če so Rusi potegnili marsikateri nauk iz svoje krvave in nasilne zgodovine, pa tega ni mogoče reči za Slovence. Pri nas ljudem nikakor ni jasno, da mora biti narod pri soočenju s tujci medsebojno enoten. Še manj jim je jasno, da majhen narod ne sme biti neoborožen in obrambno povsem nepripravljen, kot je današnja Slovenija. To se kmalu maščuje, nam se je že v Piranskem zalivu. Kakšno je ljudsko mišljenje o pripravah na obrambo, si lahko preberete v komentarjih pod kakšnim člankom, ki obravnava varnostne zadeve. Človeku stojijo lasje pokonci ob izlivih nedržavotvornosti številnih bralcev. Česa takega ne boste videli v Rusiji, še v Srbiji ne.
ZA RUSOFILE
Takole je Kardelj pisal junija 1945 sovjetskemu veleposlaniku v Beogradu:
»Želimo si, da bi nas Sovjetska zveza štela za predstavnike ene od bodočih sovjetskih republik in da bi na Komunistično partijo Jugoslavije gledali kot na del Vsezvezne komunistične partije (b)«.(P. Simić,Tito – Skrivnost stoletja, 2009, str. 230)
Kardeljeva pisma so bolj za zombifile s smetišča zgodovine, ki ne ločijo med sedanjostjo in preteklostjo in ne razumejo, da se vojne igre Zahoda zoper Rusijo lahko končajo v 3. svetovni vojni in medsebojnem uničenju. Ampak mi imamo prav… Zakaj že?
Izgovori!!!r
Tisti (b) pomeni (boljševikov).
Mogoče pa samo radi 3rkajo na močne moške tako kot naši leftar3i. #biggdaddy😘
Enostavnih resnic je bolj malo. Zgodovina in politika zanesljivo nista enostavni. Vojna v Ukrajini ni preprosta stvar, čeprav nam jo zahodna propaganda slika kot črno belo podobo: na eni strani je dobri in demokratični Zahod, ki v svoji silni dobroti želi obvladati ves svet, na drugi strani pa so nedemokratični zli sovražniki Zahoda, med katere sodi tudi Rusija.
Rusija je po razpadu Sovjetske zveze bila na kolenih in zahodni oligarhi so mislili, da jo imajo v pesti. Nori Jelcin je dovolil, da so razprodali zahodnim oligarhom za en črn in en bel vso nekdanjo sovjetsko industrijo. Yegor Gaidar, ki je bil pod Jelcinom premier, je dopustil divjo privatizacijo ruskega gospodarstva . Banke, mediji, energetika…, vse kar je kaj veljalo, so si razdelili zahodni oligarhi in novopečeni prozahodni ruski oligarhi…
Ko je leta 2000 Putin postal predsednik, pa so roparji ruskega gospodarstva zbežali iz države, ker bi sicer odgovarjali za svoje kriminalne posle. Hodorkovski, takrat najbogatejši Rus , ki je mislil, da se bo lahko kosal s Putinom ob podpori Zahoda, je deset let sedel, potem ga je Putin pomilostil in zapustil je Rusijo.
Sovraštvo Zahoda do Rusije se je začelo, ko je Putin prevzel krmilo države v svoje roke in razgnal zahodne in prozahodne oligarhe iz Rusije ter ustvaril svoje oligarhe, ki so bili za razliko od prejšnjih prozahodnih ruski patrioti.
Seveda je zahodni imperij vrnil udarec. Anerika je sprejela strategijo onemogočanja Rusije z vsemi sredstvi: z vojaškimi pritiski (širjenje Nata proti ruskim mejam) in ekonomskimi. Obenem je sprožila široko rusofobno kampanjo v ZDA in Evropi. Nastopilo je obdobje t.i. barvnih revolucij, ki so zajele tudi Ukrajino in Gruzijo. V ozadju je bil Amerika .
Vojna v Ukrajini je bila spočeta že davno, preden je zares izbruhnila. Je tipična vojna ameriško-izraelskega imperija za svetovno prevlado. Zdaj, ko je Amerika v bistvu poražena v Ukrajini, je Marc Rubio oznanil, da mora Evropa prevzeti breme ukrajinske vojne nase, ker se mora Amerika posvetiti Kitajski. Nemški kancler Merz je s tem dočakal svojo veliko priložnost: dobil je zeleno luč, da ponovno naredi iz Nemčije vojaško velesilo. Kaj bo iz tega nastalo, bomo videli, če bomo preživeli, seveda.
Putin ima še velike resurse. Neskončno veliko rudnih bogastev, ki jih prodaja Kitajski, Indiji itd. ter prek obvodov tudi Zahodu. Nima se smisla slepiti, dokler OPEC ne bo zvišal črpanje nafte ter posledično nižje cene. Kitajci itd. ne bodo kupovali drage nafte, če jo bodo lahko ceneje kupovali v Arabiji. Ali pa bodo Rusiji plačevali po nižji ceni. Zakon ponudbe in povpraševanja je gonilo sveta. In to že tisočletja nazaj. Zakaj je šel Kolumb osvajati “Indijo”. Zaradi zlata, dišavnic in v končni fazi osvojiti nova ozemlja, od kjer bi potlej nadzorovali tržišče. Seveda se je nekoliko uštel, pa vendar sprva ni bilo na vidiku vse zlato. Kakorkoli, Anglo Saksonci so prodirali v notranjost ter sčasoma prodrli na Zahod. Seveda so potlej prišleki iz Vzhodne Evrope, Kitajske, Japonske itd. spremenili podobo Novega sveta.
Zakaj potlej Američani ne razumejo “mehke slovanske duše”, recimo ruske babuške. Preprosto, ker so konglomerat nešteto narodov iz celega sveta. Tudi Rusi so si v preteklosti podredili veliko narodov, ljudstev itd. Vendar s pogromi, odnosno s silo. Ko so Mongoli zasedli večino takratne Rusije do Urala in še kje, so se Rusi naučili, da lahko samo s silo preženeš okupatorja in se začeli posluževati istih metod. Vendar, ko so pregnali Mongole so s to taktiko podjarmili ostale manjše narode ter ljudstva. Razbili v zahodnem svetu Poljsko- Litovsko zvezo ter začeli osvajati Sibirijo in celo Aljasko ter Zahod Amerike, odnosno so prispeli do Kalifornije. To so bili namreč zlati časi evropskih kolonizatorjev.
Vendar so Rusi, odnosno Putin še vedno na krilih zmagovalke iz II. sv. vojne domnevali, da bo najlažja tarča Ukrajina. Čeprav imajo v Sibiriji še neznanske količine rudnih bogastev, še neodkritih in Kitajci samo čakajo, da se jih bodo polastili. Seveda ne z vojno, ker bi bila jedrska kataklizma, temveč z denarjem, odnosno denar ne smrdi, In tu je catch. Briga nekega revnega zapitega Rusa, odnosno Sibirca, ko mu nekdo pod nos nastavi čedno vsotico konvertibilnih deviz.
In tu je hakeljc, da se je putin uštel ali pa glede svojega face, bolj spominja na Aziata. Seveda ni namen, da bi se delal norca iz njega, pa vendar. Saj je bil tudi Lenin vse drugo, kakor pravi slovanski Rus. Da se o Jeklenemu niti ne govori. Seveda ne sme izgubiti vojne v Ukrajini. Lahko pa s pogajanji, da bo volk sit in koza cela, doseže svoje cilje. Milijon mrtvih, ranjenih, zajetih ni mačji kašelj niti za Rusijo, ki demografsko pada iz leta v leto. SZ je v svojih najboljših letih premogla okrog 250 milijonov prebivalcev, danes cca 150 000000 in bo baje do konca stoletja padla krepko pod sto milijonov namreč. In tako veliko ozemlje braniti, ko nate pritiska milijarda in pol Kitajcev. To menda putina ne zanima, ker je Ukrajina priročnejša. Zahod Rusiji ni nevaren, čeprav so večkrat poskušali razni diktatorji, kot Napoleon in pozneje Hitler. In poanta je, da Evropa nima namena napasti Rusije. Grožnja preti iz Vzhoda, vendar takrat ne bosta več živa ni Xi niti Putin, niti mi. Zatorej samo brez panike.
Tole bi moralo biti obvezno čtivo za naše politike, ki prikrito, ali odprto ljubijo Rusijo. Morali bi prevestu tudi v angleščino in poslati Trumpu, vsaj na njegov uradni X naslov.
Jap, se strinjam. Pa tudi Danilu Türku
@joze
A vi res mislite? To so splošno znana dejstva.
Verjamem pa, da je vam nevednežu, ignorantu to božje razodetje.
🥱
Ne razumem vaše poante, Miran.
@Jože
Pošiljate neke domneve Turku, kot da je ta zadnji bilfo na svetu.
Trumpu kaj posiljat napisanega,ne ga srat,saj ne zna brat.Tudi,ce kasen pustab pozna,ga v besedah ne najde!
Nisem vedel kateri del bi izpostavil, ker je celoten članek enkraten – zame je recimo tale. Citiram izsek…
(Britansko-ruski publicist in komentator Konstantin Kisin ob tem izpostavi, da gre v naivnem ameriškem odnosu do Putina najverjetneje še za nekaj globljega. Po njegovem je ta odnos tudi posledica ameriške nacionalne psihe, zaradi katere so tudi najbolj cinični ameriški politiki dovzetni za manipulacijo tistih, ki delujejo v drugačnih moralnih okvirih (vir). Za Združene države je namreč značilna kultura odprtosti, sodelovanja in pozitivnosti. Zgodba o Ameriki pravi, da je vse mogoče, zlasti če se dobronamerni ljudje združijo, da bi poslovali in s trdim delom uspevali (t.i. ameriške sanje). Večina Američanov te značilnosti svoje kulture jemlje kot nekaj samoumevnega, toda v resnici so drugje po svetu redke. Druge kulture in drugi ljudje niso nujno takšni. Odprto, prijazno in pozitivno naravnanost, ki je v Ameriki privzeta, v mnogih delih sveta razumejo kot dokaz lahkovernosti, neresnosti in naivnosti. Menijo (včasih upravičeno), da je to odnos, zaradi katerega so ljudje dovzetni za prevare. Ne zato, ker bi bili Američani neumni, temveč zato, ker zaradi svoje želje, da bi verjeli v dobro v drugih, težje prepoznajo, kdaj drugi v resnici niso dobri.) Dva primera.
***
V Ameriki so dolgo puščali svoja stanovanja/hiše nezaklenjene dokler so dojeli, da je obdobje naivnosti odšlo v nepovratno zgodovino tudi pri njih. Naš primer.
Mnogi posamezni ljudje niso naivni zaradi lastnega neznanja, neumnosti itn. – ampak zato, ker so bili vzgojeni v duhu poštenosti, moralnih pravil, krščanske etike itn. Enako je z Američani. Tudi pri njih njihova naivnost ne izvira iz pomankanja informacij in podatkov o drugačnosti na kateremkoli področju – ampak zato, ker so živeli v povsem drugem prostor-času. Imeli so svojo veliko vojno med Severom in Jugom, a jih ta v čustvih ni bistveno spremenila. Še vedno so odprti za vse in še vedno ne razumejo, da so drugi narodi/države živeli v povsem drugačnih prosotor-časih kot oni.
Putin in vsi njegovi nasledniki zato ne morejo biti drugačni kot so, ne glede s kom se bodo pogajali. Njihova zgodovina je bila ves čas prelita s krvjo, ta jih je utrdila in drugačen tip politika v Rusiji ni več možen!
Totalitarizem – je postal njihova ideologija, ki je diametralno nasprotna od kitajskega partijskega sistema in še bolj od katerekoli demokracije. Ta se bo zelo približal ruskemu partijsemu sistemu tisti trenutek ko bo Kitajska sama z orožjem pričela napadati tuje sosednje države in si jih podredila. Totalitarni režimi – pač ne znajo drugače razmišljati. To je njihova usoda, no bolj ljudstva, ki v takšnih diktaturah živijo. Lep dan.
In Palantir we trust 👍
To je ta pravoslavni resentiment velikega vodje.
Srbi so isti.
A niste vsi Slovani bratje ?🍌
@Dezi
Hvalabogu ne po veri.
Seveda verujejo v istega boga.
Slovani in slovanstvo v bistvu ne obstajajo. To je literarni konstrukt 19. stoletja. Ravno tako kot pojem naroda, ki naj bi se realiziral v nacionalni drzavi.
Veliki pesniki reda Göthe, Schiller ali Heine, pa tudi filozofi, so vsi po vrsti pojem naroda (konkretno nemskega) odklanjali. Samo neki prenapeti so mislili, da bo to neka velika reč. Pa ni bila in se vedno ni.
putin je diktator, ki se je zapletel v vojno,ki je ne sme končati. Konec vojne v Ukrajini pomeni tudi kom+nec diktatoreja.
Zmagati ne more, poraz pa pomeni za Putina tudi njegov konec.
Vojna v Ukrajini Rusijo preveč izčrpava, da bi lahko trajala še nekaj časa, zato se Putin zaveda , das e bliža konec njegovi diktaturi
Zaveda se sicer, da bi konec vojne bilo za njaga in Rusijo najboljše rešitev, vendar le pod pogojem, da Rusija zmaga, kar pa ni možno, saj je Rusija potrošila vse resurse in ni dosegal zmage.Vedno težje pa bo ohranjala pridobljeno.
Trumpova skrb pa je ohranoti Rusijo, saj le Rusija lahko ovira Kitajski pod v Sibirijo. Prav topa je vzrok, zakaj Trump ne želi poraza Rusije.
Ne vem če je Rusija potrošila vse resurse. Država je na vojni ekonomiji, proizvodnja vojaških resursov, kot že leta ne. Sankcije puščajo na vseh koncih in naučila se je osvajati ozemlje brez nepotrebnih žrtev.
Izgledi niso rožnati še posebej če vzameš v obzir, da je na svetu še ogromno ruske manjšine koja pati.
To zadnje bo znal Švejk bolje razložiti kot jaz.
Ne, ni se potrosila veliko. Komaj milijon zrtev, v drugi vojni je zdrzala 24 milijonov.
@PK
No, saj pravim.
👍
Samega šrota, ki bi od prekuhanega kromprirja v letu dveh pocrkal sam.
@borovnica
Bele miške ?
Seveda jim tega ni za steti v dobro.
Seveda – znana je ruska manjšina na Švedskem, Poljskem in najbrž clo v Sloveniji kjer se bodo rusofili vsak čas razglasil za Ruse.
In vse te Ruse je treba osvobodit nacizma, kakopak.
@Jože
Točn to.