Vlada je v Državni zbor poslala predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, s katerim naj bi končno uredili to področje, kjer lahko danes deluje dobesedno vsak šarlatan brez ustreznih strokovnih kvalifikacij. Vendar se tisti lobiji, ki bi jim zakon ogrozil monopolni položaj in bogate zaslužke, silovito upirajo kakršnim koli spremembam, kaj šele zakonski ureditvi področja psihoterapije. V zadnjih mesecih in tednih so z vsemi močmi naskočili poslance in stranke, ki so v preteklosti pokazali največ “razumevanja” do anomalij v zdravstvu, zdravniško-dobaviteljske mafije in vplivnih lobijev, zaradi katerih se Slovenija že tri desetletja sooča s sistemsko korupcijo na tem področju. Ker gre za zakon, ki je nastal na Ministrstvu za zdravje, so tarča poslanci koalicijskih strank. In če je verjeti besedam Erika Breclja glede korupcije, potem je šibek člen koalicije zlasti stranka SD.
Ko gre za denar in funkcije je fascinantna aktivnost nekaterih kliničnih psihologov, za katere lahko uporabimo izraz “večživke”, saj opravljajo več kot tri različne funkcije. Tega doslej nismo bili vajeni niti pri zdravnikih. Ker pa gre za izjemno senzibilno področje duševnega zdravja, se vedno ugiba, ali imajo v javnosti ugledni psihiatri in klinični psihologi ne le finančni monopol, ampak pa tudi čustven primat nad pacienti, saj dobesedno razpolagajo z diagnozami vseh. V kontekstu slovenskega zdravstva se izraz “dvoživka” sicer uporablja za zdravnike, za tiste, ki delajo tako v javnem zdravstvenem sektorju kot v zasebni praksi, kar jim omogoča, da združujejo prednosti obeh sistemov – stabilnost javne službe in dodatni zaslužek zasebnega dela. Ideja o kliničnih psihologih kot “petživkah” ni zgolj metaforična in hudomušna, ampak odraža resnično stanje v Sloveniji, kjer mnogi klinični psihologi zaradi narave svojega dela in pomanjkanja kadra dejansko opravljajo več vlog hkrati.
Klinični psihologi pogosto delajo v javnih zdravstvenih ustanovah (npr. bolnišnicah, zdravstvenih domovih), obenem pa imajo zasebne ambulante, sodelujejo kot sodni izvedenci, predavajo na fakultetah ali se ukvarjajo z raziskovanjem. Razlog za to je delno sistemski: premalo je kliničnih psihologov glede na potrebe prebivalstva, plače v javnem sektorju so relativno nizke, specializacije pa slabo financirane, kar jih sili v dodatno delo. Izraz “petživke” torej nakazuje, da imajo lahko pet (ali celo več) različnih služb ali vlog, kot so klinično delo, zasebna praksa, sodno izvedenstvo, pedagoško delo in supervizija.
Monopol in ekonomski interesi
V ospredju razprav o ureditvi psihoterapevtske dejavnosti v Sloveniji so resda vprašanja strokovne usposobljenosti, dostopnosti in zaščite uporabnikov, a jih vse pogosteje v resnici spremljajo tudi ozki ekonomski interesi vpletenih. Javno dostopni podatki razkrivajo pomembne razlike v povprečnih prihodkih, razpršenosti in institucionalnih privilegijih, ki posameznim poklicem – zlasti kliničnim psihologom in psihiatrom – omogočajo kumulativne zaslužke (npr. prek “dvoživkarskih” ali celo “petživkarskih” praks in izvedenskih mnenj) pogosto netransparentno in brez učinkovitega nadzora.
V zasebni psihoterapiji prihodki nihajo, so pa praviloma nižji od skupnih prihodkov javnih zdravstvenih delavcev z dodatnimi dejavnostmi večživkarstva. Sprejem zakona o psihoterapevtski dejavnosti bi omogočil večjo strokovno odgovornost, enakopravno financiranje iz javnih sredstev ter pravičnejšo dostopnost psihosocialne pomoči za vse državljane.
Ob razpravah o sprejemanju zakona o psihoterapiji se odpirajo vprašanja interesov različnih poklicnih skupin, predstavniki zdravstvenega sektorja lahko nastopajo s pozicije moči in vpliva, kar se kaže tudi v dostopu do javnih sredstev, medtem ko so psihoterapevti izven javnega sistema in s tem v institucionalno podrejenem položaju. Javni sistem ima možnost reproduciranja sistemskih neenakosti, pri čemer lahko altruistična retorika zakriva ekonomske interese in boj za statusno moč. Tako postane vprašanje, ali je dejansko delovanje pomagajočih poklicev ljudem res usmerjeno v pomoč drugim, ali pa gre za mehanizem ohranjanja lastne moči in statusa. Številni nosilci zdravstvenih poklicev nimajo zadostne samorefleksije, empatije in terapevtskih kompetenc, kljub temu pa jim sistem omogoča izvajanje terapevtskega dela.
Zaslužkarji in “večživke”
Eklatanten primer koncentracije javnih sredstev in simbolnega kapitala predstavlja primer psihiatra dr. Petra Preglja. Po podatkih iz analize porabe javnih sredstev je v obdobju med januarjem 2014 in novembrom 2018 iz različnih javnih virov – vključno s sodstvom, ZPIZ ter drugimi državnimi institucijami – prejel skupno več kot 1.258.000 evrov. Samo na podlagi izvedenskih mnenj za sodišča naj bi v tem obdobju izdal približno 913 poročil, kar pomeni skoraj 200 primerov letno. Vsekakor gre na izjemno koncentracijo primerov v rokah enega strokovnjaka ter pomanjkanje nadzora nad razdeljevanjem izvedenskih nalog, kar postavlja pod vprašaj kakovost, objektivnost in pravičnost sodnih postopkov.
Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo d.o.o. (IKPP)s tremi zaposlenimi – vodijo ga ugledne klinične psihologinje, ustanoviteljica Polona Matjan pa se pri zakonu o psihoterapiji pojavlja kot glavna lobistka nasprotnikov vladnega predloga – je imel v lanskem letu okoli 600.000 evrov prihodkov. Polona Matjan ustreza izrazu “večživk”, lobistično družbo pa ji pogosto dela Sana Čoderl Dobnik, ki je poučevala na fakultetah, bila zaposlena kot sodna izvedenka, delala kliničnopsihološko prakso in tudi psihoterapije tako v javni kot zasebni praksi.
Klinika Dirona z direktorico (psihiatrinjo) Dubravko Trampuž na čelu, ki nudi splošno psihiatrično pomoč, partnersko ali družinsko terapijo, individualno psihoterapijo, skupinsko psihoterapijo, supervizijo psihoterapevtskega dela, preventivne programe za depresivne in anksiozne motnje, logoterapijo, delavnice avtogenega treninga, je imela lansko leto več kot 300.000 evrov prihodkov.
V zdravstvenem centru Lorena, kjer psihoterapijo opravljajo trije (specialist psihiatrije in diplomirani psiholog, specialist psihiatrije in specialistka kardiologije, vaskularne in interne medicine, terapevtka realitetne psihoterapije), stane srečanje 110 evrov, kar je dražje od najdražjega psihoterapevta. Ob vsem tem pa je vredno omeniti tudi Strokovni psihološki center d.o.o., ki ga vodi vodja klinične psihologije Psihiatrične bolnice Idrija, vključuje okoli 30 zaposlenih iz javnega sektorja in ponuja srečanja po 70 evrov.
Terapevtsko-izobraževalni center Ahil: celostna kliničnopsihološka in psihoterapevtska obravnava., ki jih po večini vodijo ali v njih delujejo klinični psihologi ter psihiatri, ponuja srečanja po 80 evrov. Ob tem so v oddaji Tarča pred časom poročali, da je psihiatrinja Bojana Avguštin Avčin v letu 2023 (do septembra) zaslužila 317.000 evrov z izvedenskimi mnenji, kar znese kar 35.000 evrov mesečno.
Denar, denar, denar …
Mediji so na podlagi prijav pacientov prav tako ugotovili primere obračunavanja storitev, ki jih zdravniki v resnici niso opravili, vključno z zaračunanimi terapijami, ki niso bile izvedene, kar kaže na resne sistemske pomanjkljivosti. Ocenjujejo, da naj bi bila skoraj ena tretjina storitev na področju duševnega zdravja zgolj prikazana, ne pa izvedena. Pojavlja se logično vprašanje: kam izginja naš denar? Mnogi pacienti se zaradi strahu pred posledicami ne pritožijo, kar otežuje razkrivanje tovrstnih nepravilnosti. Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS) opozarja na pomanjkljiv nadzor ZZZS in Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS), saj so kazenske sankcije proti storilcem pogosto preblage.
V letu 2023 je ZZZS zaradi nepravilnih obračunov znižal obveznosti za več kot 2,3 milijona evrov, a še vedno ni vzpostavljen zadosten nadzorni mehanizem.
Po vsem tem je popolnoma jasno, zakaj je zdravstvena stroka močno proti sprejemu Zakona o psihoterapiji. Od 18 podpisnikov, ki je podpisalo javno pismo premierju Robertu Golobu in ga pozvalo k ustavitvi predloga, je kar 13 dvoživk, ki opravljajo duševne storitve v javni in zasebni praksi. Zdi se, da je trend večživkarstva in zaslužkarstva še najbolj navzoč ravno na področju duševnega zdravja. Očitno res ne gre za boj vlade proti zdravnikom, ampak za cehovsko nekritično pripadnost in še eno odkrito podporo zaslužkarstvu. Prvi dan razprave o predlaganem zakonu v Državnem zboru je pokazal, da se utegnejo podpori zaslužkarstvu pridružiti koalicijski socialni demokrati, kot tudi nepovezani poslanci (Demokrati) in SDS.
Državni sekretar Denis Kordež je ob tem dodal, da glas za ta zakon pomeni podporo urejanju področja, ki je popolnoma neurejeno, neregulirano, strokovno sporno in z vidika varnosti za uporabnike popolnoma neprimerno. Če tega ne pričnemo reševati danes, bomo to neurejeno in neregulirano področje vzdrževali še v prihodnje. S tem pa omogočali zaslužkarstvo na račun ljudi v duševni stiski.
PRAVICA DO POPRAVKA
Ne drži trditev, da se “Polona Matjan pri zakonu o psihoterapiji pojavlja kot glavna lobistka nasprotnikov vladnega predloga”. Polona Matjan Štuhec nisem registrirana lobistka, pač pa sem se začela že leta 1991 ukvarjati s pripravo zakona o psihološki dejavnosti, ki je vseboval tudi psihoterapijo, leta 1995 pa je šel v predal. Takrat je bilo zaradi tega možno napovedati sedanje stanje, pa sem dobila odgovor, da grozim. Kasneje sem pri pripravi zakona o psihoterapevtski dejavnosti na strani specialistov Zbornice kliničnih psihologov in Združenja psihoterapevtov Slovenije vedno sodelovala in še vedno sodelujem.
Ne drži trditev, da “Polona Matjan ustreza izrazu ‘večživk'”. Zaradi zelo raznolike izobrazbe res delam marsikaj. Imam certifikat za psihoanalitično psihoterapijo od Združenja psihoterapevtov Slovenije in Evropske federacije psiholoških združenj, certifikat iz skupinske analize od Inštituta za skupinsko analizo Zagreb in London, potrdilo za supervizorko, učno analitičarko in učiteljico psihoterapije od Združenja psihoterapevtov Slovenije, doktorat znanosti s področja skupinske analize, 10 let sem bila tudi sodna izvedenka za področje klinične psihologije.
Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo d.o.o. (IKPP) ima 1,72 koncesije za klinično psihologijo in zaposleni dve specialistki klinične psihologije, ena je specialistka za delo z otroki in mladostniki, druga z odraslimi. Vsaka dela 0,86 programa koncesije, kar pomeni, da si morata obe služiti kruh z dodatnimi samoplačniškimi storitvami, če želita imeta polno plačo. Tretja zaposlena je tajnica.
Avtor oziroma avtorji navedb v besedilu pred objavo niso preverili, saj z mano niso stopili v stik.
dr. Polona Matjan Štuhec
PRAVICA DO POPRAVKA
Ne drži trditev: »Lobistično družbo pa ji pogosto dela Sana Čoderl Dobnik, ki je poučevala na fakultetah, bila zaposlena kot sodna izvedenka, delala kliničnopsihološko prakso in tudi psihoterapije tako v javni kot zasebni praksi.”
Nisem registrirana lobistka, sem pa zakonita zastopnica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, ki je strokovno združenje in poklicna zbornica brez javnih pooblastil. V njej svoje delo opravljam pro bono že 18 let. V okviru zakonodajne ureditve psihoterapije sem predstavljala stališča stroke v javnem zdravstvu. Do leta 2020 sem bila 50-odstotno zaposlena kot asistentka za psihologijo na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani in 50-odstotno kot specialistka klinične psihologije v Psihiatrični bolnišnici Begunje. To je bila moja edina služba. Od leta 2020 naprej sem 100-odstotno zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, torej v javnem zdravstvu, kjer v specialistični kliničnopsihološki ambulanti opravljam diagnostično in psihoterapevtsko delo, katerih plačnik je ZZZS. Druge službe v zdravstvu nimam in ne delam v nobeni zasebni ambulanti.
Od leta 2018 imam registriran popoldanski s.p. za dejavnost sodnega izvedenstva, izobraževanja in svetovanja. Gre za delo izven mojega rednega delovnega časa na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Sodnega izvedenstva ob zaposlitvi za reden delovni čas po aktualni zakonski ureditvi tudi ni mogoče opravljati na noben drug način. Opravljanje redne klinične prakse pa je za sodne izvedence obvezno, saj se s tem zagotavlja njihov kontinuiran strokovni razvoj.
Avtor oziroma avtorji navedb v besedilu pred objavo niso preverili, saj z mano niso stopili v stik.
asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, univ. dipl. psih. specialistka klinične psihologije
Ovey, ovey, g. Steinbuch…
Berem ‘popravek’, vedel sem, da vam bodo upravičeno očitali konflikt interesa. Prav imajo.
Novinarstvo je klinično mrtvo. To sem že stokrat napisal, le še 5% cenzure več in se niti pretvarjali ne bomo, da smo v kaki ‘demokraciji’.
Vidim pa, da se psihiatri in psihologi sploh ne oglašajo, ko se vsem na očeh skuša legalizirati drogo, ki bo bistveno poslabšala duševno stanje naroda: konopljo.
Tole sem napisal drugje, pa le kopiram. saj bi tudi specialist za droge Krek lahko kaj naredil, pa vemo… da je totalno inherentno nesposoben in pokvarjen.
Napisal bom nekaj objektivnih dejstev o konoplji, tobačni plačanci – to ni za vas- obvoz, marš stran od tukaj!
RTV Slovenija je ravnokar objavila novico o predlogu zakona o konoplji. Zdravniki naj bi predpisovali konopljo?? Pa kdo je zdaj tukaj nor? Je konoplja res zdravilo, kot trdijo redki džankiji v svojih blodnjah? Svet je zblaznel, kot vemo že dolgo. Konoplja na recept? Kot prvo moramo nekaj ločiti, vsaka rastlina ima kakšne potencialne zdravilne snovi (učinkovine). Da jih razglasimo za zdravila, da se registrirajo uradno kot zdravila, morajo prej v kliničnih raziskavah faz I-III dokazati učinkovitost in varnost (ter priložiti dokaze za ustrezno kakovost). To traja 15 let in zahteva velik vložek. Zato ni veliko novih zdravil in seveda ne na področjih, kjer ne bo profita (izjema so zdravila-sirote, za redke bolezni, ki se jih ”subvencionira”). Torej, tudi konoplja morda vsebuje kakšne koristne snovi, a je treba vse to potrditi v zahtevnem postopku, ne pa ga nadomestiti s propagando, lažmi, podkupovanjem politikov prek lobistov in poneumljanjem.
Kajenje česarkoli nikoli ne more biti zdravilo. Pika. Kajenje je vedno najslabši način aplikacije katerekoli snovi, ker imamo zraven 7.000 strupenih plinov in okrog 80 rakotvornih spojin (tako velja za tobačni dim in dim konoplje je zelo podoben). Zdravilo, ki se kadi, ne obstaja in ne bo nikoli obstajalo! Seveda so zdravila s stranskimi učinki, tudi hudimi, toda korist mora bistveno presegati škodo, to je menda vsem jasno!
70 let po tem, ko so v ZDA določeni podkupljeni zdravniki celo priporočali kajenje cigaret, (in se še vedno masovno sprenevedajo glede vsega, na leto pa zato umre 8 milijonov ljudi!) se spet poskuša z nečim podobnim.
Zdaj pa k bistvu: tukaj ne gre za kapsule ali tablete s kakim TBD-jem ali celo THC-jem… gre za kajenje konoplje – to je nedvomno droga, in podobno škodljiva kot tobak, le da še ni v taki meri kemijsko izpopolnjena droga za zasvojenost. Kar se bo še zgodilo, količina THC-ja je v današnji konoplji mnogokrat večja od tiste v hipijevskih 60. letih. Torej kajenje take konoplje danes še poveča delež duševnih motenj, shizofrenij, zločinov, zniža IQ in zmanjša storilnost, poleg vseh kadilskih bolezni: raka, KOPB, infarktov, kapi…
Tako ali tako je legalizacija konoplje (marihuane) tobačni projekt, star že več kot 50 let (to je znano že zelo dolgo iz tobačnih internih dokumentov-Hiilamo, Glantz). Že zdavnaj so podkupili tobačna skorumpirana glasila Dnevnik, Delo in Mladino, ki leta in leta proti plačilu propagirajo to smrdljivo ogabno drogo, tudi cenzuRTV odgovorni za dokumentarne filme Andraž Poeschl snema na državne stroške hašišarsko propagando, SOU Lj kar na državni denar organizira Marihuana marše, da ne omenjam kakih radiev Študent, metelkovskih kulturnikov in podobnih. Vse to so pokvarjeni, lažni klošarski narkomanski levičarji, butasti kot noč, saj iz neumnosti ali pa korupcije delajo za prav najslabše korporacije, za najslabšo panogo z najslabšim izdelkom: za tobačno industrijo.
Ni čudno, da se v taki državi razni narkokarteli, Balkanski bojevniki smejejo… policiji, sodstvu, politiki. Imajo jih v žepu, vlada nam neke vrste podaljšano roka narko-kartela.
Širša slika je pa ta: tobačna industrija že 70 let pričakuje, da se bodo smrtonosne in rakotvorne cigarete nehale prodajati. To se je že zgodilo v 4 državah, na NZ pa so zadnji hip zamenjali vlado z morilcem Luxonom. Zato pa rabijo neko ‘pozitivno’ preusmeritev pozornosti, premakniti morajo Overtonovo okno… na, kdaj bomo že legalizirali travo (namesto, kdaj se končno neha prodajati najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeštva: cigareta).
In v tem svetu idiotov, podkupljenih novinarjev, zdravnikov in politikov jim zaenkrat celo uspeva….
Od vseh nas pa je odvisno, kako se bo zadeva odvila!
Ali bomo zmagali normalni ljudje ali pa narko-karteli (kot so nekoč začasno v Kolumbiji) in tobačni morilci. Na daljši rok druge ni!
Dobro razmislite, če imate vest, kakšen svet in kakšno Slovenijo boste zapustili svojim otrokom in vnukom (že danes osnovnošolci povedo, da se zlahka pride do trave, tudi pred šolami so preprodajalci drog ali na šolah, že tako smo med najslabšimi v Evropi, ker ne policija, ne tisti, ki se s tem ukvarjajo, številni NVO pa droge namerno propagirajo, recimo Drogart, potem bo pa še veliiiko slabše)!
Zanimivo, da žena D. Steinbucha, Katja Knez Steinbuch na njunem Inštitut Vita Bona racuna 100 € za uvodni informativni razgovor, 75 € za terapevtsko srečanje, tudi skupinsko, 40 € zgolj za svetovanje pri izbiri terapevta in 50 € za headhunting, karkoli naj bi slednje pač pomenilo v zakonski in družinski terapiji, če tja sploh spada.
Glede duševnega zdravja, očitno gre pri nas vedno samo za to, da bodo ”ta pravi” kasirali – in nič drugega… noben’mu ne seže niti milimeter dlje od tega. To velja tako za Živkoviče, ministrico, kot za ”lastnike”, prihvatizatorje zdravja, skorumpirane bogove v belem.
Da bi hoteli narediti ta svet boljši, bolj zdrav, bolj pozitiven, … mah to je pa za hipije, mi smo pa vsi hladni ‘poslovni ljudje’, kajne?
Zanimivo, da žena D. Steinbucha, Katja Knez Steinbuch na njunem Inštitut Vita Bona racuna 100 € za uvodni informativni razgovor, 75 € za terapevtsko srečanje, tudi skupinsko, 40 € zgolj za svetovanje pri izbiri terapevta in 50 € za headhunting, karkoli naj bi slednje pač pomenilo v zakonski in družinski terapiji, če tja sploh spada.
Če imaš problem in denar, boš pač poskusil z denarjem rešiti problem. Ne bo ti uspelo.
Kolegica klinična psihologinja dobro pravi – če hočem pozdraviti otroka, moram najprej pozdraviti starše.
In nekdo je dobro izjavil – dokler smo imeli sindikalne izlete in zabave, ter gasilske veselice, ni bilo ne psihiatrov ne fibromialgije in še več zdravih otrok je bilo!
Ta prispevek postavlja uredništvo v čudno luč. Nikjer namreč ni omenjena vloga, interesi in razmerje g. Steinbucha in njegove žene do zakona.
Res je, barakude se mastijo. Kaj pa barakude druge strani?
In še, lahko razložite zaključek: Sprejem zakona o psihoterapevtski dejavnosti bi omogočil večjo strokovno odgovornost, enakopravno financiranje iz javnih sredstev ter pravičnejšo dostopnost psihosocialne pomoči za vse državljane. Iz prispevka namreč tega ni mogoče zaključiti!
Kot bi rekli v Sloveniji in Portalplusu: konflikt interesov in neprofesionalna pristranskost?
Cestitam na komentatju. Kako zalostno da se objavlja taksne placane clanke.
Dragi moji so komentatorji. Kar se tiče psihoanalize, odnosno psiho terapije so naši psihoterapevti, vsaj večina napimplani iz faksa. Nimajo pojma o pojmu in so sila površni. Vsaj psihologi z veliko znanja, vendar se ne poglobijo v možgane povprečnega prebivalca Slovenije v tem primeru. Testi so povsem enaki v Zahodnem svetu ter prikazujejo povsem enake sličice. Če si prebrisan vidiš v neki stvari hudiča ali angela. Kaj je razlika med psihologi, psihiatri ter t.i. imenovanimi psiho terapevti. Prav nobene, ker poznam ogromno psihiatrov in to že več kot petdeset let nazaj, ko je bila psihologija šele v povojih.
Freud je zdravil paciente, pa ne bom, ker bi Vodeb skočil pokonci z raznimi substancami na osnovi recimo kokaina, amfetaminov. Dandanes je teh substanc ogromno, saj so že nacistične bojevnike futrali z raznimi amfetamini itd. So imeli DX itd. Ne bom našteval, ker se danes da dobiti vse na netu. V glavnem te vsi ti zvarki naredijo nesmrtnega. Posledice pa so nepredstavljive in povzročajo, da nisi nikdar takšen kot si bil nekoč.
In kje so tule psihoterapevti. Znajo hipnotizirati, seveda ne vsi in ti recimo poskušajo pomagati. Vendar rabiš mnogo seans, da se mogoče spraviš k sebi ali pa tudi ne. In zadeva stane. Zavarovalnica teh seans ne pokriva pa bodi si privatna ali državna. Saj mogoče pomagajo, vendar stanejo, mar ne. Še nekaj let nazaj smo se smejali kavč psihiatrom v ZDA. Kje smo danes, nekje tam, tam.
Psihiater ali psiholog isti šmorn. Samo, da te psihiater obdela v 15 minutah, če nimaš denarja, psiholog, pa vsled bedastih testov rabi nekaj več časa. In te sprašuje o Džingiskanu in podobne bedarije. Kje je razlika. Niti je ni, ker po obvezni službi še vsi fino služijo v popoldanski obrti. In tega bo vedno več in ne manj. To je biznis prihodnosti. Če si, recimo rakav bolnik, ti dajo toliko in toliko časa. Če pa si psihično na dnu, pa je to zlata jama. Seveda ne za pacienta.
Pa ne bom nadaljeval in se tukaj ustavim.
Kar se pa tiče tistega milijonarskega dohtarja, pa ga poznam več kot pol stoletja. Hudirjevo dobro, ampak, kakor navadno ne bom, ker se ne spuščam v osebne zadeve Ker bi se izdal. Pa vendar so vsi ti strokovnjaki zadeti bolj kot mi navadni smrtniki. Poznal sem psihiatre, ki jih že oddavna ni več, vendar so bili drugačni časi in se je paciente zdravilo z elektrošoki ter delom. Ja delom na njivah, poljih itd. Dandanes povsem nepredstavljivo. Dandanes te poležejo v posteljo ter čakaš odrešenika, ki te bo nabasal z zdravili. Ja pa svoje, hvala bogu za medikamente, vendar je v njih polno droge, ki jih farmacevti skrivajo kakor kače noge.
Ob tej priliki se “zahvaljujem” naši monopolni farmacevtski firmi, da mi je pomagala razbiti družino z njenimi psiho itd. zvarki, kjer si vodilni talajo dividende. Ne bom poimensko. Lepo pa pozdravljam Vernona Colemana, ki je obupal nad nami. Čeprav se nisem vedno strinjal z njim, seveda če prebere še kakšen komentar.
In ti “zdravniki” ter farmacevtski giganti gredo z roko v roki v nove čase. Ja seveda pomagajo, ne zanikam. Medikamenti se vedno znova in znova posodabljajo ter poskušajo človeka vrniti v vsakdanje življenje. Ampak s svojimi zvarki, ko te naredijo hipermaničnega ter odvisnega od njih spojin so nekakšni dilerji, ki zakonito prodajajo svojo drogo. In to legalno preko lekarn, ki so v lasti, pa ne bom. Državni dilerji, odnosno javno dobro dilerji.
Ja sem nekoliko zašel, vendar je ta zadeva neverjetno povezana. Ampak je vedno vmes denar. Lahko, da nekomu pomaga. Seveda pomaga. In mi pride na misel Maova, da je potrebno pobiti vrabce, ki požro vse semenje. Ja so jih pobili, vendar se je potlej razmožil mrčes. Vendar človeška beseda je že zdavnaj izgubila svoj pomen in je slej ko prej kup hinavščine, odnosno čim več zaslužiti, čim prej. Na žalost. In tile strokovnjaki, sicer pametni vidijo samo denar, kakor v očeh tistega racmana Skopušnika. Kdor je gledal ali bral, sicer ve, da je imel v očeh vedno dolarje in v zdajšnem času evre. Spet ponavljam, na žalost.
Deni: “Kar se pa tiče tistega milijonarskega dohtarja, pa ga poznam več kot pol stoletja.”
Torej ga poznaš še iz njegovih zelo zgodnjih rotroških let. Tako kot jaz.
Ren: Nekako tako in to dobro. Saj veš se nočem izpostavljati. Tako kot ti. Ampak ne bi tu, L.p. Deni
Pozdravljen Deni, tudi sam sem pokomentiral. Ja, sem kar obupan, kadar se ne razburim, kot sem se tukaj, ampak borimo se dalje, do konca, tudi vam želim vse dobro!
Za izhodišče svojega razmišljanja si bom vzel izsek citata od komentatorja @tohuvabohu. Citiram…
(“Psihoterapevti” nočejo biti medicinci, ampak nekaj svojega, v smislu “rad pomagam”. Hkrati pa bi radi naš denar.)
***
Veliko resnice je v tej misli. Sam imam doma več kot 50 knjih iz psihologije, psihoanalize, nevrologije itn. – žal iz moje mladosti, torej so že zastarele, a sem se nekaj let nazaj pogovarjal z mladim psihiatrom in ga vprašal: Ali danes že ločite recimo med shizofrenijo in recimo sposobnostjo možganov, da obvladajo telepatijo, hipnozo itn.?
Odvrnil mi je diplomatsko. Nas v prvi vrsti še vedno zanimajo bolezni s tega področja in ne to kar lahko nekateri razvijajo in delajo s svojimi možgani, tako s površinsko kot globinsko zavestjo/podzavestjo.
Odvrnil mi je, da je njegov večji problem ogromna masa naivnih ljudi, ki jim uradna medicina ne more pomagati – zato iščejo obvode kako priti do raznih šarlatanov, ki jim ponujajo domača zdravila/eliksirje in pozitivne besede/energijo, da bodo ozdraveli, če bodo opravili nekaj terapij pri njih. Če si neozdravljivo bolan ti je malo mar za denar saj ga ne moreš odnesti v grob.
Tukaj sam ločim med pravimi zdravilci in šarlatani in šarlatankami. Tukaj ne gre za to ali imajo dovolj visoko izobrazbo, ampak pohlep po denarju in vedenje, da k njim prihajajo resnično bolni ljudje, ki živijo le še od upanja, da ne bodo prehitro odšli s tega sveta. Primer.
Nekaterim ljudem se da resnično pomagati, če spremenijo svoj način življenja, svoj način prehranjevanja, svoje zgrešene rutine itn. To jim lahko ponudijo zgolj pravi zdravilci, ki so sicer doktorji teh ved, a v svojih bolnicah ne morejo nuditi drugačnega zdravljenja kot ga predpiše uradna medicina. Ti sami eksperimentirajo z drugačnimi zdravljenji in pogledi na moderne bolezni kot jih ponujajo v bolnicah.
Problem vidim drugje. Imate doktorje s tega področja, ki želijo uveljavljati pri svojih pacientih zgolj tista zdravljenja in zdravila, ki jih predpiše uradna medicina, čeprav vedo, da se da pozdraviti ljudi tudi na drugačne načine. To, da imaš pravi doktorat še torej ni pogoj, da boš dobil ustrezno zdravljenje – in tega se zdravilci zavedajo. Še bolj pa se zavedajo koliko ljudi ostane brez pomoči, ker ne vedo kam se obrniti in kako ločiti pravega zdravilca od šarlatana. Lep dan.
Najvec je pa zadnje case takih, ki verjamejo v chemtraile, horoskope, zarote farmacevtske industrije in kamenodobne modrosti. Ti so zlata jama za kvazi zdravilce.
Peter Klepec, ne vsega v isti koš metat.
Horoskop je hec, resno ne more tega nihče pri pameti verjet.
Chemtraili, hmm, geo-inženiring – si že slišal za to?
Zarote farmacevtske industrije. No, vsekakor ni vse res, kar govorijo, kajne? Ne mi rečt, da zdravniki niso podkupljivi? Aja, saj res, vi še vedno verjamete v covid-mega-nateg. Vprašal bi vas le to, je danes karkoli drugače, kot med covidom? Šele RFK je prav pred kratkim končal cepljenje nosečnic(!!) v ZDA… pri nas pa večina ljudi ve, koliko je ura, zato smo kar abruptno prekinili tisto norijo… in zelo veliko cepiv UNIČILI in zelo veliko denarja VRGLI STRAN pa ni nihče za nič odgovarjal, morda pa še bo.
Brezplačno psiho terapijo nad verniki kulta SDS, izvaja tudi Nora24, z diplomiranim dr. SS psihoterapije Tomašićem, ki vernike spreminja v fanatične zombije, ki jih lahko gledamo v živo na ulicah, trgih in strehah.
Se popolnoma strinjam,Butalci potrebujete en kup psihitrov in psihologov,ker ste ze najmanj sedem generacij cisto prfuknjeni (oprostite izrazu) pa se res je!
Največji barabin v Sloveniji je Robert Golob, predsednik vlade republike Slovenije. Kako lahko govori o zadevah, ki so življenskega pomena za Slovenijo in govori o tem, da naj podjetniki svoje poslovanje in dohodke optimizirajo v tujini in naj gredo na Hrvaško.
Cela Slovenija mora takoj na ceste in zahtevamo takojšen odstop cele vlade. TAKOJ!!!!!
A prec, al takoj ?
Sam fprašam.
K prec ne more, se mora še obut.🥱
@ej
A zdej pa že ren podpise nabira?
A za predsednika ?
Sam fprašam.
za Miran
ne. podpisujem s čemer se strinjam. Kar vprašajte. ni problema.
@Miller, res si afna, podenj od človeka. Nadaljuj, saj je to tvoj višek na področju duševnega zdravja.
Ja, res je, da gre za denar in izključno za denar. In zato so “psihoterapevti” pristavili piskrček, da ne bodo samo psihiatri vlekli davkoplačevalskega denarja. Če je vojna, je vojna za vse.
Treba je tudi vedeti, da psihoterapevti iz zasebnega podjetja SFU niso akreditirani, torej njihov študij v Sloveniji ni priznan. NI PRIZNAN.
Po kateri logiki se primerjajo z pokliči iz javnega visokega šolstva,ki je akreditiran?
Tega res ne razumem.
Kako to, da te ljudi sploh jemljejo resno?
Sploh pa, ker so ti podatki tako lahko preverljivi.
Par klikov na NAKVIS in takoj je razvidno, da v slovenskem visokem šolstvu sploh ne obstajajo.
Ti ljudje (“psihoterapevti”) imajo čudno logiko. Po eni strani zahtevajo, da se psihoterapija prizna kot SAMOSTOJEN poklic, po drugi strani pa hočejo biti medicina, ki se financira iz davkoplačevalskega žepa. To ne gre skupaj.
No, te vase misli nisem razumel.
Da „samostojen poklic“ ni medicina?
Ce boste do neskoncnosti vztrajali na definiciji, da so medicinci drzavni usluzbenci, ki jih placa drzava iz zepov ljudstva, se vam bo zdravstveni sistem povsem sesul. Kolikor se ze ni.
Nehajte za bozjo voljo eksperimentirati v svojo skodo!
Kdo pa je omenil državno zdravstvo?
“Psihoterapevti” nočejo biti medicinci, ampak nekaj svojega, v smislu “rad pomagam”. Hkrati pa bi radi naš denar.
Pravijo, da je kurb veliko, samo denarja ni.
od kod jim sploh ideja, da brez uradno priznanega študija želijo v zdravstvo?
se huje je to, da jih ministrstvo za zdravje pri tem podpira in to brez sodelovanja stroke.
ta zakon ni za pomoči potrebne ampak za tiste, ki bodo izobraževali iz psihoterapije.
npr. Živkovič, ki je zakon med drugim pisal tudi zase.
žalosti me v katero smer se pelje naša lepa na sončni strani Alp.
@nakvis – malce za šalo in bolj zares. @tohuvabohu – ti ni hotel odgovoriti, ker mu podtikaš nekaj kar ni rekel. On je dal psihoterapevte pod narekovaje. To si očitno spregledal.
Sam ti pa namenjam tole svojo misel. Tako psihologe, psihiatre in nevrologe lahko pelješ žejne čez vodo, če govoriš pred njimi neresnice: Ali zato, da preveriš njihova znanja ali zgolj zato, ker imaš v načrtu nekaj drugega.
Poznal sem fanta, ki je dokazoval psihiatru, da ima videnja ponoči, da se sredi belega dneva pogovarja z osebo v njegovih možganih itn. Med prijatelji pa je potem bril norca iz tega psihologa/psihiatra.
Psihologi, psihiatri in nevrologi – še vedno izhajajo iz teorij in morajo verjeti na besedo tistemu, ki je bil povabljen k njim, da se z njimi pogovori.
Kar pa se tiče t. i. “psihoterapevtov” ni v ospredju zgolj denar, ampak kruta resnica, da med nami živi veliko ljudi, ki imajo različne osebnostne motnje in težave. Nekatere izvirajo že iz otroštva, mnoge pa so posledica zgrešenega poklica, zgrešene poroke itn. Posebna veja revežev pa so t. i. politični obsedenci.
Berem, da v Ameriki pojedo ogromne količine psihotikov, raznih pomirjeval itn. Rusi se pa zdravijo kar z vodko. Je ceneje. Lep dan.
Ja, tudi desna roka lastnika skzp dr Možina- dr. Emil Benedik je mnogozivka-
poučuje na Dobi, sfu, um oddelek za psihologijo, ima zasebno prakso za psihoterapijo, zaposlen kot strokovni vodja v psihiatrični bolnišnici Begunje in se kaj verjetno.
Zanj ima dan mnogo več ur kot za omenjene v članku.
Kako to da ga nihče ni omenil?
Mhm… verjetno zato, ker je naročnik tega članka sfu ali skzp.
Slovenija je zelo majhna. Informacije se zlahka preverijo.
Naslov:
KDO so NAJVEČJI „PROFITERJI“ na področju DUŠEVNEGA zdravja ?
——————
Ja kdo neki ?
Kult SDS.
Toliko so zmanipulirali svoje člane, da eni v delirijih rigajo pred sodiščem v Celju, drugi na trgu maršala Tita pred parlamentom, tretji pa na strehah.
“Pedro” Miller, zdaj postajaš že en mali “pizdek” kaj je zdaj s tabo. Postajaš že član SDS, še ponoči ga sanjaš, daj zbrihtaj se malo.
V ustavo bi morali zapisati, da so vse resitve, ki se razlikujejo od resitev v drugih evropskih drzavah, prepovedane.
Slovenija se obnasa kot nekdo, ki izumlja nekaj, cesar se nihce nikjer ni izumil.
Kdo bi še zaupal aktualni opravilno nesposobni in politično diletantski vladi in poklicanemu, pristojnemu ter neposredno odgovornemu ministrstvu za zdravje,
ki s političnimi argumenti in terorjem surove institucionalne moči vsiljuje zakone mimo interesov pacientov oz. zavarovancev monopolne državne ZZZS
ter mimo najbolj kompetentnih ter najbolj poklicanih in pristojnih teoretikov in operativcev iz poklicanih in pristojnih medicinskih strok.
Zagotovo ni največji problem našega zdravstva “dvoživkarstvo, troživkarstvo, …” kompetentnih strokovnjakov in najbolj iskanih specialistov,
ampak ideološko-politična zadrtost in omejenost oblastnikov,
ki še vedno nazadnjaško vztrajajo pri slabo organiziranem in ne-etično ter ne-gospodarno vódenem državnem zdravstvu ter monopolnem državnem zdravstvenem zavarovalništvu,
kjer je pod ideološko-političnim ter kapitalskim interesnim pokrovom vladajočih političnih strank najbolj varno zatočišče ter plodno razplodišče sistemske in množične politično-kriminalne korupcije, klientelizma in nepotizma.
V državi, kjer aktualna opravilno nesposobna vlada javno in odkrito prezira in podlo sovraži
najbolj mednarodno uspešne in strokovno kompetentne podjetnike, gospodarstvenike, finančnike, zdravnike, psihiatre, psihologe, kmete, obrtnike, inovatorje, znanstvenike, umetnike, …
preprosto ni mogoče pričakovati,
da bi pošteno, uspešno, učinkovito in koristno za najširšo zainteresirano javnost razrešili globoke spore v zvezi ohranjanjem in izboljševanjem duševnega zdravja na Slovenskem.
Kot se zdi “duševnega zdravja” – resnično in metaforično – vse bolj primanjkuje vsem,
še zlasti pa začasno izvoljenim političnim odločevalcem vladajoče diktature “golobnjaka svobode”,
ki se očitno napajajo pri najbolj nazadnjaški populistični ideologiji družbenega “statusa quo” in pri ciljno deklarirani socialistični “enakosti v revščini”.
@slavkope
Vas je pa res škoda, da tlele čas zgubljate.
Slavkopa za predsednika.
Kakšen človek moraš bit, da greš študirat odnose z ljudmi, v resnici pa samo kalkuliraš kako dobit na račun milijone?!
Ti klinični psihologi so še hujši kot vojni dobičkarji.
In kdo sploh lahko dela po tri resne službe naenkrat in se zraven še prijavlja na javne razpise? Kako slaba more bit šele kvaliteta teh vseh njihovih storitev. Sodno izvedenstvo imamo že tako na psu, zdaj pa postaja vse jasno zakaj. Da za eno srečanje po razvezi računajo 1300 eur, pol na vsakega starša. Ministstvo za pravosodje pa jim očitno drži štango pri vseh bedarijah.
Kukerkoli ta zakon je potrebno bojkotirat.
Ne more kdorkoli, ki ni Janša, karkoli predlagat.
Ne more kdorkoli, ki ni Miran, pisati bedarije
@Marko
Mal spoštljivosti prosim.
Vas bom Janši zatožu.🥱
Se strinjam z Vami. Sploh tale prof. dr. Benedik iz SFU Ljubljana. Izkoristil je vse kar se je dalo. Res ne vem kako mu vse to uspe v tako kratkem času.
Zgleda, da mu je motivacija vse drugo kot pomoč ljudem.
@Evita
@evita
Se strinjam z Vami. Sploh tale prof. dr. Benedik iz SFU Ljubljana
Lepo, da se strinjate z menoj.
Še onegha neotesanca Marka morava prepričat.
👏💪
Končno se pišejo resnice na vsaj enem portalu!!!! Postaja jasno, zakaj vsi zdravniki , na čelu z Muževićem težijo. Očitno ne gre samo za stroko zdaj, ha.
Tip je pokasiral 1,2 mio eurov v enem letu?! O hudo, I tata bi sine
Naj se ti “strokovnjaki” vsaj toliko kot denarju, moči in vplivu, posvetijo dejanski pomoči ljudem, da ne bojo iz obupa, nemoči hodili pod vlak.
@ gaber
saj so. novi zakon je pisan njim na kožo. pisal ga je ekonomist Živkovič, ki je tudi psihoterapevt ter svetovalec ministrice za zdravje.
v Sloveniji je že odprl svoje podjetje, da bo služil z izobraževanjem iz psihoterapije.
rabi pa zakon. zato ga je napisal brez sodelovanja stroke in ta je sedaj v obravnavi.
kaj pa to ?
Skratka tile preveč dobro služijo da bi se temu odrekli! Zakaj bi pol podprli spremembe če pa jih je tako lepo?!
“…Ker gre za zakon, ki je nastal na Ministrstvu za zdravje…”
Na tem ministrstvu so še NAJMANJ pristojni za delo na področju zdravja. Mnogi mislijo, da je zaradi naziva dr. ministrica zdravnica. Pa ni!!! Zato je pretežno tiho, zdravstvo pa pada proti dnu.
Za duševno zdravje so pristojni zdravniki, ki imajo “pod streho” ustrezno specializacijo – psihiatrijo. Včasih so bili to zdravniki, ki so se nazivali nevropsihiatri.
Ko bo tale vlada nehala s cirkusom, bodo potrebna leta in leta težkega dela, da se bo državo postavilo nazaj na normalni tir. Bi bilo pa zelo dobro, da se trenutno vlado postavi pred sodišče!!!
Kje pa naj nastane zakon s področja duševnega zdravja model? A na ministrstvu za obrambo??
Kaj teb ni jasno?
Trentno vlado lahko postaviš pred sodišče na dva načina: da jih prosiš za gasilsko fotografijo pred ljubljansko sodnijp. To je ena opcija, Ali pa vložiš kazenske ovadbe zoper vsakega ministra posebej. Vlade kot take kaznesko ne moreš ovadit, to verjetno več.
Torej gospod ren – gremo v akcijo.
saj te niso sam besede?
Vasilij, zakon – recimo o duševnem zdravju – mora nastati na ministrstvu za zdravje v sodelovanju z zdravniško zbornico. Morajo pa tam (na ministrstvu) biti kompetentni ljudje, ki se na določeno specializacijo v medicini spoznajo. Ti, mudel, tako je s takimi stvarmi. Ti pa pišeš o nečem, o čemer pojma nimaš.
Vasilij, tole tvoje pisanje mi je ušlo: “Kje pa naj nastane zakon s področja duševnega zdravja model? A na ministrstvu za obrambo??
Kaj teb ni jasno?”
Natančno to!!! Na ministrstvu za OBRAMBO!. Da se UBRANIMO pred šarlatani te vlade.
(Teb je pa treba vse narisat; pa tako lepo sem napisal na začetku.)
za ren.
se z vami strinjam. Podpišem.
@ren
Haško ?