Ključnik: psihoterapija
Kdo so največji “profiterji” na področju duševnega zdravja

Kdo so največji “profiterji” na področju duševnega zdravja

Vlada je v Državni zbor poslala predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, s katerim naj bi končno uredili to področje, kjer lahko danes deluje dobesedno vsak šarlatan brez ustreznih strokovnih kvalifikacij. Vendar se tisti lobiji, ki bi jim zakon ogrozil monopolni položaj in bogate zaslužke, silovito upirajo kakršnim koli spremembam, kaj šele zakonski ureditvi področja psihoterapije. V zadnjih mesecih in tednih so z vsemi močmi naskočili poslance in stranke, ki so v preteklosti pokazali največ “razumevanja” do anomalij v zdravstvu, zdravniško-dobaviteljske mafije in vplivnih lobijev, zaradi katerih se Slovenija že tri desetletja sooča s sistemsko korupcijo na tem področju. Ker gre za zakon, ki je nastal na Ministrstvu za zdravje, so tarča poslanci koalicijskih strank. In če je verjeti besedam Erika Breclja glede korupcije, potem je šibek člen koalicije zlasti stranka SD.

Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kdo psihoterapevt v deželi je tej …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kdo psihoterapevt v deželi je tej …

Zadnje čase je področje psihoterapije pri nas precej dinamično. Nekateri slovenski strokovnjaki namreč ustvarjajo vtis, da so le njihovi strokovni profili in  psihoterapevtske orientacije kompetentni in poklicani za opravljanje te dejavnosti. Kot neprimerne zavračajo večino drugih, strokovno usposobljenih psihoterapevtov, češ da nimajo določene dodatne, nepsihoterapevtske izobrazbe in ne pripadajo terapevtskemu pristopu z njihovega kratkega, dokaj arbitrarno sestavljenega seznama. Zaenkrat ni znana nobena slovenska raziskava, ki bi dokazala, da so klinični psihologi ali psihiatri bolj učinkoviti v izvajanju psihoterapije kakor drugi profili, čeprav nekateri to vztrajno ponavljajo.

Zakaj psihiatri in klinični psihologi v zdravstvu nasprotujejo psihoterapiji kot poklicu?

Zakaj psihiatri in klinični psihologi v zdravstvu nasprotujejo psihoterapiji kot poklicu?

Že nekaj časa lahko spremljamo polemiko o statusu psihoterapije pri nas in o njeni zakonski ureditvi. Ta polemika izvira iz neurejenega stanja na tem področju, saj se za “psihoterapevte” sami proglašajo tudi nekateri ljudje brez ustrezne strokovne izobrazbe in usposobljenosti, šarlatani torej, ki pa so v manjšini med psihoterapevtsko dejavnimi.