Exit po brexitu: Ali se Otok vrača nazaj v Evropo?

Avtor: | 28. maja, 2025

Zadnje mesece se pogosto srečujeta vrh Združenega Kraljestva in Evropske unije z namenom “resetiranja” odnosov, ki so se razdrli z referendumom o izstopu (Brexit) leta 2016. Najbolj aktualno srečanje se je zgodilo 19. maja v Londonu. Da si britanski premier Keir Starmer prizadeva popraviti odnos z EU, v današnjem negotovem času zagotovo spada med tiste pozitivne novice, ki obudijo upanje za prihodnost. Vsekakor je vzajemno sodelovanje stare celine in Otoka najboljši odgovor zunanjim nevarnostim, ki prežijo iz vseh smeri, še posebej v obliki Putina in njegovega ameriškega kolega Trumpa.

Na zadnjem srečanju so se politiki pogovarjali o migracijski politiki, povečanju mobilnosti mladih delavcev, ponovni vključitvi britanskih univerz v popularen Erasmus+ program, varnostnem paktu, ki bo povečal sodelovanje obrambnih industrij iz obeh strani ter o pravici do ribolova v britanskih vodah. Na Otoku politiki iz desnega pola in drugi tamkajšnji evroskeptiki menijo, da ta pogajanja ne pomenijo nič drugega kot predajo suverenosti Bruslju. Predvsem se podporniki Brexita veliko naslanjajo na svojo “rdečo nit”, ki naj bi predstavljala britanske standarde pri pogajanjih z EU. Če bodo menili, da Starmer trga to nit, bodo po njem še bolj udarili in Združeno Kraljestvo se lahko pripravi na nekakšno malo “državljansko vojno”. Vsa ta nesoglasja dodajajo grenak priokus in odpirajo vprašanje, kako, če sploh kako, se Brexit lahko konča.

Britanske javnomnenjske raziskave trenutno kažejo, da Starmerju podpora pada, medtem populist Nigel Farage,  ki je bil neke vrste scenarist Brexita, popularnost pridobiva. Če Farage na naslednjih volitvah slučajno premaga Starmerja, se zgodba o ponovnem sožitju EU in Združenega Kraljestva lahko hitro konča. Gospod Farage, ki ga nekateri imenujejo tudi Mister Brexit, je le ena izmed mnogih ovir za zbliževanje Otoka s staro celino. Glede na to, da je Farage znan podpornik Donalda Trumpa, si predstavljamo, s kakšnimi nizkimi udarci bi poskusil dodatno napeljati ljudstvo proti voditelju Laburistične stranke Starmerju. Iz tega lahko sklepamo, da bo veliko odvisno od aktualnih akterjev te politične predstave. Če bo večina Britancev začutila preveliko “prodajanje” svoje suverenosti s strani Starmerja, ne bodo pozdravili zbliževanja z Brusljem. Eno izmed trenutnih nesoglasij je denimo dogovor, da se ribičem iz EU za dodatnih 12 let podaljša pravica do ribolova v britanskih vodah. Nekateri menijo, da gre za prevaro otoških voditeljev do svojih ribičev.

A vendarle veliko ljudi na Otoku danes odločitev za izhod iz Evropske unije obžaluje. Mobilnost delavcev in študentov se je zmanjšala, prav tako morajo zdaj britanski državljani na letališčih čakati v dolgih vrstah za pregled potnih listov, dostop do skupnega trga držav članic je postal precej omejen.

Tudi če bi Starmer v pogajanjih z Brusljem uspešno dosegel nove sporazume in predvsem več ekonomskih ugodnosti, bodo to le novi sporazumi, Otok pa še vedno zunaj EU. To pomeni, da bo Brexit še vedno tu. Ko so se pred nekaj leti Britanci in Evropejci pogajali, kako bodo Otočani izstopili iz Unije, je bilo govora o dveh variantah, mehkem in trdem Brexitu (t.i. soft Brexit in hard Brexit). Prvi pomeni, da bi Združeno Kraljestvo imelo popoln ali nepopoln dostop do skupnega trga. Poleg tega bi moralo še vedno plačevati prispevke v skupni evropski proračun, hkrati pa Britanci ne bi imeli besede pri odločanju o skupni zakonodaji. Primera takšnega tipa “nečlanstva” sta Norveška in Švica. Otoškim voditeljem se je tak način izhoda iz EU zdel še vedno premehak, kajti pri politikih, ki podpirao Brexit, gre predvsem za željo po obnovitvi večje suverenosti insamostojnosti otoškega kraljestva. Članstvo ali večje sodelovanje s preostalo celino je pri mnogih enostavno preveliko žrtvovanje njihove moči. Tukaj imamo opravka s hrepenenjem desne otoške politike po bolj avtonomnem vladanju, ločeno od Unije, ki izhaja iz zavedanja, da niso več takšna velesila kot v časih slavnega imperija.

Različne oblike Brexita. Vir: Beyond hard, soft, and no Brexit (Sapir, 2016), vir

Ob vseh različnih debatah je na odnos med Britanijo in Evropsko unijo treba pogledati tudi iz normativnega zornega kota. Na vzhodu celine že tri leta divja rusko-ukrajinska vojna, ne tako daleč stran se prav tako bijejo Izraelci ter Palestinci, napetosti so tudi med jedrskima silama Indijo in Pakistanom. Svet se iz ameriške prevlade pomika v multilateralizem, kjer vodilno zastavo vihti Kitajska. Skoraj da je že samo po sebi logično, da bo za preživetje novih časov potrebna vedno pomembna enotnost, kar pripelje do sklepa, da je enotna Evropa bistveno boljša izbira kot razdeljena.

Čeprav Farage in podobni politiki menijo, da korak naprej pomeni korak stran od stare celine, bo preostala Evropa še vedno “le en Rokavski preliv” stran. Pomembno bo doumeti, da je za prijetnejše življenje bolje za soseda imeti prijatelja, sploh če si z njim že prestal nekaj kriznih časov. Ne glede na to, da bo Otok verjetno še dolgo zunaj evropskih vrat, da se Brexit ne bo kar tako končal, bi bilo pozitivno, če se pogajanja med Londonom in Brusljem nadaljujejo. Če bo vse ostalo le pri nekaj fotografijah, ljudje od tega ne bodo imeli prav nič.

Nejc Arnol je študent na University College v Dublinu.

15 komentarjev

  1. Andrej Muren

    Velika Britanija ima to smolo, da ima trenutno na vrhu vseh treh največjih strank same nespsobneže ali škodljive populiste tipa Farage. Starmer je socialist in že kot tak povsem neprimeren za voditelja države, konzervativce pa vodijo sami mehkoritniki. Že to, da so volili Indijca za šefa in zamorke na visoke položaje, je zelo povedno.

  2. Miller

    Na youtubu so Faragejevi fantastični govori iz EU parlamenta, s katerimi razgalja in klofuta zblojeno in skorumpirano fašistično bruseljsko golazen, ki se ji udinja in ji liže anus, enako ritoguz golob kot pukljasti smrduh.

  3. beri

    Velika Britanija je bila in bo ostala otok drugačnosti. Čeprav se bolj ali manj vsi učimo iz zakonitosti preteklosti – je resnica ta, da je EU postala ječa za VB. Ali obstaja možnost da se VB vrne v objem EU bodo bolj odločali drugi zunanji dejavniki oziroma drugi veliki imperiji.

    Ta trenutek so se pričele oboroževati vse velike in pomebne države – jasno zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino. Bolj kot razlogi za to vojno je prišlo spoznanje, da nobena velika država ne sme ostati brez modernega razvoja tudi na področju oboroževanja in razvoja vojske doma.

    Drugi razlog je seveda neverjeten vzpon Kitajske na tem področju. Sedaj postaja Kitajska tudi vojaški imperij in ne zgolj gospodarski, znanstveni itn. Dokat je ta, da se sedaj oborožuje Japonska, Južna Koreja, Tajvan itn.

    Nova pravila na globalnem nivoju bomo očitno zopet reševali preko vojn. Lep dan.

    • Miran

      Fico,Farage,Janša,Orban fse ista pašta.😰

      • mario

        Isto kot pri nas. Ti, Švejk, Miller ste isti “drek”, lahko je še eden, ampak on je malo manjši drek”.

    • Peter klepec

      Fukuyamov „konec zgodovine“ se ravno revidira. Zakljucek je, da se v principu ni nic spremenilo in da je bila razorozitev po 1990 huda napaka. Sedaj se panicno poskusa kompenzirat zamujeno. Evropa ima seveda tehnicne in financne kapacitete, da to stori, je pa najvecje vprasanje, ce bo Rusija mirno cakala, da se Nemcija&co. do zob oborozi. Ce hoce Rusija kaj izsiliti, mora to storiti sedaj in ne cez deset let, ko bo prepozno.
      V poznih 30ih je bila podobna situacija, vsi so se izredno hitro oborozevali in je bilo edino vprasanje kdo bo najhitrejsi. Nemci so bili v najslabsem polozaju, ker jim je spet grozila vojna na obeh frontah. Francoska vojska je bila na papirju precej mocnejsa, ruska je pa hitro pridobivala. Hitler je moral napasti preden bi bilo prepozno. Noviteta je bil Blitzkrieg, ki je lahko iznicil stevilcne prednosti nasprotnika. Zato je padla Francija, ker tega ni obvladala. Z njenim orozjem je Nemcija lahko uspesno napadla Rusijo, ki tudi ni imela motorizacije za Blitzkrieg. Hitler se je edino uracunal s tem koliko manjkajoce motorizacija je lahko Amerika dobavila Rusiji. S tem je bilo konec Blitzkriegs na nemski strani.
      Danes ni Blitzkrieg vec mozen, ceprav je Putin racunal tocno s tem. Danes je pomembno imeti atomsko orozje. Kdor ga ima, ne more biti totalno porazen. Zato bo Nemcija v kratkem na en ali drug nacin dobila nuklearno orozje.

  4. Dezerter

    God save the King !🇬🇧

    • Dezerter

      Ameriški državi sekretar Marco Rubio je napovedal, da bodo ZDA “agresivno” ukinjale vizume za kitajske študente, med drugim za tiste, ki naj bi bili povezani s komunistično partijo ali študirajo na področjih ključnega pomena.

      (vir: 24 ur)

      • 5150

        In to je tudi prav, saj ima na tak način Kitajska najbolj razširjeno in morda tudi najbolj uspešno vohunsko mrežo. Za Kitajsko vohuni skoraj vsak Kitajec.

        • Miran

          Ja pa nekaj Marsovcev.

          • Dezerter

            hvala za kontra navijanje 👍
            Rigetti +100% eom 💸💸💸

        • Dezerter

          vsak kitajec in pol slovencev….👍

  5. APMMB2

    Zahodni svet, to je EU, ZDA, Kanada, Australija in še nelaj podobnih držav v Aziji, Japonska, Južna Koreja in še kakšna, gradijo svojo obstoj na ekonomiji, ki je realen pokazatelj uspeha in blaginje.
    Že davno je znano, da povezovanje takšnih držav vodi v napredek in blaginjo.
    Brexit je bila ponesrečen poiskus nekaj blaznežev,ki so mislili, da bo samostojna Velika Britanija hitreje napredovala samostojno.
    Ekonomija tega ne priznava in zato so Britanci sedaj v težavah.
    Kaj hitro bo tudi Trump spoznal da s svojo politiko ne bo omogočil Američanom blaginje in bo začel odnose izboljševati.
    Nič tragičnega, nič presenetljivega.
    Dane pa seveda ne pozna ekonomije in se opira pred vsem na ideologijo,ki pa je pogubna. Vse ideologije do slej so propadele, ali pa hudo zavrle razvoj države, ki se je pokorila ideologiji.
    Poglejmo si samo Francijo,ki še sedaj slavi revolucijo, ki je povzročila zaostanek za Veliko Britanijo in si še dos edaj ni opomogla.
    Pa primer Rusija oziroma Sovjetske zveze, ki caplja na mestu in kljub neverjetnim zalogam surovin ne more Rusov spraviti med bogate državljane.
    Več kot 100 let otepajo Rusi hudo bedo in pomanjkanje, pa ne kaže, da jim bo bolje, saj bo za Putinom prišel drugi Putin, tako kot je za leninom prišel Stalinin za Stalinom nalsednji tiran, do propada Sovjetske zveze.
    Tudi Slovenija se ne zmore izviti iz ideološkega primeža. Če bi se ob osamosvojitvi izvila, bi bila danes druga Švica, tako pa z nesposobnimi ideologi caplja na mestu in nas prehitevajo države, ki so zaostale pozaslugi boljševiške ideologije. Slovenija pa se vrača nazaj, v čase najhujšega terorja in slavi poboje, pomore, olenjenje in kri. Iz tega ne bo nič dobrega.

    • Andrej Muren

      Povsem drži. Bati se je treba, da se bo Slovenija zadnja izvila iz primeža slabe politike, če bo takrat sploh še samostojna.

  6. brane

    Članek je naiven kar se tiče povezovanja EU in VB. Povezani so že zdaj, seveda po liniji globalističnih finančnih elit, katere središče je londonski city, predstavniki le teh pa so: Starmer, Merz, Macron, Meduza von der Leyen, Kallas..
    VB ima še zmeraj sindrom imperija, zato je mnogokrat vir mednarodnih konfliktov, državnih prevratov via Zda in vojnega hujskaštva. Največja napaka EU je bila, da je bila VB članica unije, ker ta je vedno delala za lastne interese in interese Zda, obe skupaj pa proti EU.
    Trenutno se evropsko-britanska koalicija v imenu globalističnih elit, zavzema proti Trumpu za nadaljevanje vojne v Ukrajini, za ožemanje države do konca, za dodatne sankcije, oboroževanje, dodatno raketiranje dolgega dosega ruskega ozemlja – nič od tega ni v našem interesu državljanov EU.
    Kam se bo Trump s svojo amatersko ekipo nagnil, bomo videli, ali bo popustil tej Eu-Vb koaliciji, ki ga hoče zmanipulirati, proti sebi pa ima tudi domačo globoko državo in neoconse. V prvem mandatu je pred njimi počepnil.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
O “ekoloških profiterjih” in ugodnostih pri nakupu električnih vozil

O “ekoloških profiterjih” in ugodnostih pri nakupu električnih vozil

Ko govorimo o električnih vozilih v Sloveniji, ne moremo mimo dveh dejstev. Prvo je to, da se ljudje zanje ne odločajo toliko zaradi nekakšne ekološke osveščenosti, pač pa večinoma zato, ker se to splača. Država namreč subvencionira njihov nakup. Toda to se bo končalo, ko bo število električnih vozil občutno naraslo – in takrat bo njihovega subvencioniranja konec. Izračun namreč pokaže, da bi se prilivi v proračun iz davščin na vozila z notranjem izgorevanjem zmanjšali kar za okoli 2 milijardi evrov, če bi vsi prešli na električna vozila.

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Po sprejemu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je 11. maja potrdil Državni zbor na predlog t.i. trojčka, se zastavlja vprašanje, kakšni bodo njegovi dejanski učinki. Predlagatelji namreč zatrjujejo, da gre za nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, cilj interventnega zakona pa naj bi bil razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje dostopnosti javnih storitev. Ko gre za obdavčitev dela, opozarja Bine Kordež, so korekcije sicer v nekaj primerih smiselne, saj so najvišji prejemki danes res preveč obdavčeni. Po drugi strani pa pričakovanja, da bo to pospešilo gospodarsko rast ali pomembno izboljšalo dohodkovni položaj prebivalstva, nimajo realne osnove. Podatki o poslovanju podjetij kažejo, da imajo najvišje dohodke v podjetjih, v katera se veliko vlaga in v katerih so tudi visoki dobički.

Družmirski čudež: Plavajoča sončna elektrarna v Šaleški dolini

Družmirski čudež: Plavajoča sončna elektrarna v Šaleški dolini

Slovenski državni holding (SDH) po politično motivirani odločitvi o zaprtju razvpite Termoelektrarne Šoštanj načrtuje postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. To naj bi bila največja tovrstna elektrarna v Evropi in naj bi letno proizvedla 140 GWh električne energije, kar predstavlja energijo, potrebno za oskrbo 35.000 gospodinjstev. Vzporedno naj bi postavili tudi največji baterijski hranilnik v Sloveniji. Preobrazba zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki ga danes zagotavlja TEŠ.Vse tri naložbe naj bi skupaj stale okoli 370 milijonov evrov, investitorji pa v luči t.i. zelenega prehoda javnosti doslej še niso pojasnili vseh podrobnosti projekta. Sploh tistih, ki so lahko predmet argumentiranih pomislekov, ne.

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Ne glede na to, kako ceneni so poskusi nekaterih desnih likov, da bi opravičili petkovo sramoto v Državnem zboru in vse skupaj prikazali kot nekakšno zgodovinsko nujnost, pa v načelni politiki, kakršno so svoje dni zagovarjali slovenski demokrati, liberalci in socialdemokrati, še vedno velja, da cilj ne posvečuje sredstva in da tudi v politiki obstajajo meje spodobnosti, ki jih niti moralni relativizem ne more zabrisati. To ni moraliziranje, ampak preprosta ugotovitev, ki ima svojo zgodovinsko logiko, ki se je že večkrat tragično končala z mislijo o peklu in dobrih namenih. Vzrok za stanje, v katerem smo se znašli, je proporcionalni volilni sistem.

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

Lani so na Kitajskem v le dveh dneh odprli kar tri nove železniške proge v dolžini 200, 300 in 400 kilometrov, s katerimi so povezali nekaj mest in omogočili potovanje s hitrostjo tudi 350 km/h.. Ob takšnih novicah v Sloveniji pomislimo na desetletja priprav o gradnjji 27-kilometrskega “drugega tira”, ki je tik pred volitvami prejšnji mesec dočakal svojo (ne)uradno otvoritev. Ob tej pridobitvi smo v zadnjem desetletju na železnicah dobili samo še nekaj obnov prog in železniških postaj, brez kakega večjega izboljšanja možnosti in hitrosti potovanj. In to ob tem, da za železnice letno iz proračuna namenjamo najmanj pol milijarde evrov, kar je precej več kot za ceste, ki se financirajo s prispevki uporabnikov, čeprav so mnenja v javnosti drugačna.

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Volitve so mimo, dobili smo relativnega zmagovalca in poraženca, ki tega nikakor ne misli priznati. Rezultat volitev tako ostaja dvoumen in Robertu Golobu načeloma daje pravico do mandatarstva, vendar brez sodelovanja Logarjevih Demokratov ne bo imel dovolj glasov za izvolitev. Zgodilo se je natanko to, kar sem napovedal že pred nekaj tedni: ali bo naslednja vlada v koalicijskem smislu “nenačelna”, saj bo v njej tudi stranka, ki nikakor ni leva, ali pa nas čakajo nove volitve. Manjšinska vlada Roberta Goloba bi bila v takšnih razmerah preveč tvegan projekt, Janševa domnevna vpletenost v prisluškovalno afero pa mora dobiti sodni epilog, preden bomo šli na nove predčasne volitve.

IFIMES: “Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji”

IFIMES: “Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji”

Slovenska vlada je 11. septembra lani Miloradu Dodiku prepovedala vstop v državo zaradi njegovih političnih in gospodarskih povezav s konfliktnimi in kontroverznimi dejavnostmi v regiji ter groženj nacionalni varnosti in standardom Evropske unije. Dodik je v odgovor pozval Srbe v Sloveniji, naj na parlamentarnih volitvah podprejo Janšo, s čimer je poskušal vplivati ​​na volilni proces in se maščevati za prepoved vstopa. V sodelovanju z Viktorjem Orbánom, ruskimi političnimi, obveščevalnimi in gospodarskimi strukturami ter podporo tuje obveščevalne velesile naj bi deloval proti vladi Roberta Goloba. Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji in strmoglavljenju njene legalno izvoljene vlade, katere posledice so lahko dolgoročne.

Pisma iz Teherana: Kjerkoli je vojna, se sanje spremenijo v pepel

Pisma iz Teherana: Kjerkoli je vojna, se sanje spremenijo v pepel

Sem proti vojni. Ni pomembno, kje na svetu izbruhne ta požar. Kjer koli je vojna, ljudje gorijo, domovi, sanje in prihodnost pa se spremenijo v pepel. Nasprotujem politični veri. Nasprotujem vladi, ki vero spreminja v orodje oblasti. Ni pomembno, ali se imenuje Islamska republika ali katerikoli režim v Afganistanu, Iraku, Izraelu, Vatikanu ali Iranu, ki vlada nad usodami ljudi na podlagi vere. Ko vera postane orodje vladanja, pokvari tako vero kot človeštvo, so besede Golšan Fati, mlade iranske pisateljice, aktivistke in pravnice iz Teherana. Pred leti je obiskala Slovenijo, ki je ni pozabila. Dovolila nam je, da prevedemo nekaj njenih misli in jih objavimo na našem portalu.