Mpox, opičje koze: Ali je pred vrati nova pandemija?

Fotomontaža: +PORTAL

Avtor: | 17. avgusta, 2024

Opičje koze ali mpox za stroko niso nekaj novega. Pojavile so se v Afriki že leta 1970, večji izbruh, ki se je razširil tudi širše, pa smo doživeli ravno v letu 2022, ko se je v svetu začela umirjati epidemija kovida. Človek bi ob vsem tem pričakoval, da so države po izkušnjah s kovidom pripravljene na izbruh bolezni mpox (krajša oblika izvirnega imena monkey pox), ki postaja vse bolj kužna, vse bolj prenosljiva in ima relativno visoko umrljivost. Glede na stanje v svetu in tudi doma v Sloveniji se bojim, da temu le ni tako in da bomo ponovno delali napake, ki smo jih že davno, pa se iz njih nismo nič naučili.

Trenutno se okužba v Afriki s tokratnim sevom koz širi izjemno hitro tudi v sosednje države, zato so afriške države razglasile izredne razmere. Trenutni sev je še posebej kužen, zato se tudi hitreje širi, poleg tega je klinična slika tudi bolj resna kot pri predhodnem sevu; tam, kjer je trenutno zelo razširjena mutacija, opažajo tudi večjo stopnjo smrti, ki doseže dokaj visok delež obolelih, celo vse tja do 10 %.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ni brez razloga razglasila tokratni izbruh za “javnozdravstveno krizo mednarodne razsežnosti” in od svojih članic pričakuje, da resno sprejmejo tudi možnost, da se bolezen razširi po celem svetu, in se na to ustrezno pripravijo. Tokratni izbruh povzroča bistveno bolj agresivni virus kot v letu 2022, zato so tudi strahovi pred hitrejšo širitvijo okužbe v vse države sveta in hudimi posledicami toliko bolj utemeljeni. Posledično je tudi odziv WHO temu primeren.

Svetovna zdravstvena organizacija (na sliki njen predsednik Tedros Ghebreyesus) je zaradi širjenja virusa mpox pred dnevi razglasila javnozdravstveno krizo svetovnih razsežnosti.

WHO je sprejela resne ukrepe za preprečevanje širjenja mpox na svetovnem nivoju, vključno z zagotavljanjem ustreznega števila cepilnih enot v najbolj ogroženih državah sveta. Jasno je, da sta usklajen mednarodni odziv in sodelovanje vseh držav bistvenega pomena za zaustavitev teh izbruhov in reševanje življenj, je poudaril predstavnik WHO. Vendar pa je v svetu, kjer je turizem množičen, težko obvladovati epidemije brez skupnih ukrepov.

Svet – in tudi Slovenja – sta ponovno na preizkušnji, koliko smo dejansko pripravljeni na izredne razmere. Še posebej moramo biti pozorni na ljudi, ki prihajajo iz okuženega območja. Prvi so to bolezen v Evropski uniji zaznali Švedi in ustrezno ukrepali z izolacijo okužene osebe.

Mpox se lahko širi s tesnim stikom. Bolezen je običajno blaga, vendar je lahko tudi smrtna (do 10 % pri tokratnem sevu). Povzroča gripi podobne simptome in gnojne lezije na telesu, ki so tudi kužne. Bolnik ima izpuščaje na rokah, nogah, prsih, obrazu, ustih ali v bližini genitalij. Bolniki imajo vročino, mrzlico, otekle bezgavke, so utrujeni, imajo bolečine v mišicah in glavobol.

Prisotni so tudi respiratorni simptomi, kot so vneto grlo, zamašen no, kašelj in tudi pljučnica. Opisujejo tudi encefalitis in meningitis, ki sodita med resne zaplete, ki se lahko končata tudi s smrtjo. V rizično skupino spadajo starejši, ljudje s pridruženimi boleznimi, nosečnice in otroci.

Trenutno učinkuje kot zdravilo tudi cepivo, ki pa ga žal primanjkuje ravno v Kongu, kjer so epidemiološke razmere najtežje. Primarno se svetuje simptomatsko zdravljenje, kar pomeni lajšanje bolečin, zniževanje telesne temperature, pitje tekočine in pa podporno zdravljenje v primeru zapletov. Če bi prišlo do sekundarne bakterijske okužbe, bi v poštev prišlo tudi zdravljenje z antibiotiki. Seveda pa so ključni ukrepi, ki preprečujejo širjenje bolezni.

Nova različica seva Ib se lažje širi z rutinskimi tesnimi stiki, vključno s spolnimi stiki. Človek je kužen že nekaj dni pred pojavom izpuščajev in je kužen vse dokler se ne zaceli zadnji izpuščaj. Prenaša se lahko z dotiki in preko okuženih površin, med katere sodijo tudi oblačila in posteljnina itd.. Trenutna verzija bolezni se za razliko od predhodnih zelo pospešeno širi v sosednje države, zato je tudi Svetovna zdravstvena organizacija tako hitro odreagirala.

Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) opozarja na možnost večjega števila okuženih tudi v EU, vendar ocenjuje, da je tveganje za zdaj nizko. Natančno tako so leta 2020 ocenjevali tudi širjenje kovida in njihove napovedi so se tedaj pokazale kot neustrezne, zato je na mestu vprašanje, zakaj bi jim verjeli sedaj, ko imamo pred vrati nevarnost širitve mpoxa?

Pri nas v Sloveniji pa se ponavlja zgodba iz leta 2020: namesto, da bi pobudo prevzel NIJZ z že predhodno načrtovanim vodenjem aktivnosti za preprečevanje vstopa nalezljive bolezni v državo in obvladovanja širjenja nalezljive bolezni med prebivalstvom, spet namesto NIJZ stopa v ospredje Infekcijska klinika z kliničnimi zgodbami. NIJZ tudi ni dovolj prisoten v medijih, da bi dajal navodila ljudem, kako se izogniti okužbi. Seveda se bo NIJZ verjetno tako kot pred leti kasneje pritoževal nad dejavnostjo Infekcijske klinike, ki jih prehiteva na celi črti tudi tokrat, ker jih pač mora, ker NIJZ ne stopi v akcijo takrat, kot bi moral.

Virus opičjih koz je teoretike zarot spomnil na hollywoodski film 12 Monkeys iz leta 1995, kjer človeštvo skoraj izkorenini virus, ki ga med ljudi razširi t.i. Vojska 12 opic.

Pa saj ne more biti drugače, saj so na NIJZ zaposleni popolnoma isti kadri kot leta 2020, torej na začetku epidemije kovida; delajo to, kar pač znajo, ponavljajo napake, ker se iz izkušenj niso dovolj naučili. Glede na to, da je mpox že nekaj časa prisoten, bi človek pričakoval, da imamo na NIJZ že vse pripravljeno in da samo še čakamo na čas, ko bomo začeli splošno ukrepati. Toda vse kaže, temu ni tako, saj so se v petek šele prvič sestali strokovnjaki Infekcijske klinike in NIJZ, da bi dorekli skupne aktivnosti. Kje pa so bili do sedaj? Saj je bilo več kot jasno, da bo prišlo do epidemije mpoxa.

Spet smo zamudili čas, ko bi se lahko vse pripravilo in se bo sedaj ponovno improviziralo. Ko pa so v igri improvizacije, se vedno zatika in zapleta. Tokrat imamo v veljavi še veliko bolj zapleten Zakon o nalezljivih boleznih, ki zna pomembno vplivati na neučinkovitost ukrepov in samih postopkov. Smo opozarjali na to, pa saj veste, kdor opozarja v Sloveniji, postane najmanj nezaželen.

Bi pa bilo potrebno vprašati predsednika vlade Roberta Goloba, ali morda tudi sonce in slana voda vplivata na zdravljenje te okužbe, in kaj bo naredila ministrica za zdravje na tem področju, da se bomo izognili morebitni epidemiji. Kajti bojim se, da slana voda in sonce ne pomagata pri tokratni bolezni, tako kot ne pomagata pri kovidu. Bi nam pa zagotovo pomagala boljša organiziranost države in zdravstva, a žal tudi tukaj nimamo sreče. Kljub velikim obljubam vlade se stanje na obeh področjih še naprej slabša in tudi tega ne moreta rešiti niti sonce in slana voda.

***

Dr. Milan Krek je nekdanji generalni direktor Nacionalnega inštututa za javno zdravje (NIJZ) 

20 komentarjev

  1. ren

    Kakor berem, nekateri zdravnikom in farmacevtom ne zaupajo. Le kako se potem spravite pod nož, ko je zares treba? Ko ste operirani na srcu zaradi infarkta, ko vam vstavijo stente, nove zaklopke itd, itd? In vam potem predpišejo zdravila, ki jih morate jemati vsak dan do konca življenja? Ko vas po prometni nesreči spet spravijo v normalno stanje in morate zopet jemati zdravila?
    Kaj je z ljudmi? Kakšna primitivnost! Sam sem priča izpovedi neizmerne hvaležnosti določenemu zdravniku, ki je pozdravil bolnika. Kaj je z vami, ki verjamete šarlatanom? In verjamete v zadnjem času neverjetnim udrihanjem po zdravnikih? Žalostno, žalostno!!!

  2. Miller

    Gospodarjeve ovčke so slišale brušenje škarij in veselo mekečejo.

  3. Žagz

    Upam, da Golob ni tak psiho, da nas bo v občine zapiral.

    • marko

      upam da ga psihoti ne izvoli(te)jo se enkrat…

    • ren

      Ti še vedno živiš v 16. stoletju. A te ni sram zaradi nerazgledanosti?

    • Alenka Magajna

      razmere za zaporo v času kovida so bile pač eden od ukrepov. Cel svet ni vedel, kako ravnati. In v najtežje času je bilo vsak dan za en avtobus mrtvih. Včasih se je treba navaditi tudi kaj potrpeti. Tega pa mnogi nočejo.

  4. ren

    Že spet je prišel čas za šarlatane, ki vedo mnogo mnogo več kot največji strokovnjaki v zdravniški stroki.

  5. deni

    Kakor pričakovano so nekateri planili na farmacevtsko industrijo. Seveda so tukaj lastnikom na razpolago takšni denarci, da se navadnemu človeku zvrti v glavi, samo od pomisli na takšen biznis. Vendar je to samo ena plat medalje, ker lahko tudi farmacevtski gigant propade ob napačni presoji določenega zdravila v katerega je vložil milijarde. Lahko pa kasira na žive in mrtve. Sicer se strinjam, da farmacevti v zdravila vmešajo vseh vrste drog, ki jih države seveda ne prepovejo. Tako v protibolečinske zamešajo morfij, ki je zaenkrat edino zdravilo proti vsem vrstam bolečin. V druge, sploh v antidepresive, ki naj ne bi povzročali odvisnosti, vendar je to nateg. Kakorkoli farmacevtika je eden najdonosnejših poslov na zemeljski obli. Ker je zdravje prvo in edino in to vedo velike korporacije, recimo kozmetične itd., ki z zdravjem nimajo blage veze. Ampak v reklame najprej vmešajo zdravje, potem pa lepoto in vse tiste blablabla traparije. Ali pa tvezenje v plačanih prispevkih.

    Zdaj pa pogled na tokratni, recimo izbruh koz in to opičjih. Kdor je potoval po Afriki ali pregledal neštete dokumentarce, mu je popolnoma jasno, da to ni kakšen korporacijski ali vojaški laboratorij. Pač pa naravni laboratorij za dolgo vrsto bolezni. Prvič, kar vidim in slišim, zdravstvo je na nivoju 19. st. v Evropi. OK zdravila so ukrotila nekatere bolezni, ne jih pa izkoreninila. Zdravstvena infrastruktura pa je porazno porazna in širjenje vseh vrst bolezni, kratkomalo povsem normalna stvar.

    V tem globaliziranem svetu se seveda kaj hitro raznese po svetu vsega boga. Zdravniki, drugo zdravstveno osebje, turisti, poslovneži itd. raznorazne zajedalce, viruse, bakterije nevede trosijo okrog sebe, kot včasih psi bolhe. Ker v vsakem bitju je milijarde virusov itd. in se jih res ne da prav hitro oodkriti. Šele potem, ko je bolezen razširjena. Primeri tifusa, kolere, bulonske kuge, ozirom vseh vrst kuge, lepre v prejšnih obdobjih. Pač ni bilo pokvarjenega zdravstva in farmacije in je polovica Evropejcev šla, grdo rečeno rakom žvižgat.

    Zatorej, kljub pohlepnim, pogoltnim farmacevtov še vedno obstaja nešteto bacilov, virusov, raznih zajedalcev itd. ki samo čakajo na svojo priložnost in s tem se ni hecati. Pa saj so vsi veliki, recimo globalni biznisi, tako ali drugače , če že ne pokvarjeni pa pohlepni na denar v vseh oblikah. In to prakticirajo prav vsi od črnca v ekvatorialni Afriki do Nepalcev pod Katmandujem do nas belcev.

    Ne razumem, kaj tu ni jasno. Zdravje je zdravje in je bolje preventiva, kakor kurativa in ne bluziti traparije. Da pa farmacija sama povzroča, sploh v Afriki vedno nove bolezni, pa je samo nakladanje, saj so same razmere, najboljši od najboljših laboratorijev. Kljub vsemu se tudi farmacija zaščitena, kot kočevski medvedi, ne upa omadeževati svojega ugleda. Konkurenca si diha druga drug za ovratnik in to niso heci. Sploh pa z zdravjem kot takšnim, mar ne.

  6. dob

    Namesto da bi polovili in giljotinirali množične morilce, ki viruse ustvarjajo in epidemijo razširjajo (plandemija!), se raje ukvarjamo s tem, da sumljivim “cepivom” – ki mimogrede povedano na lagerju že čakajo razmah planirane epidemije – na široko odpiramo vrata in žepe.
    Z zdravjem ni biznisa, bolezen je biznis.

  7. Miller

    Pfizer je s cepivom proti covidu v dveh letih zaslužil več kot 75 milijard $.
    In desetine miljonov provizije bruseljski Urški..

    Hitro v nabavo mask, alkohola, rokavic, da SPET ne zmanjka.., ker brez tega ne morš v štacuno po kruh.

    • Fani

      Gospod Krek, ali vi niste več zaposleni na NIJZ? Direktor, ki ste mu tri leta nazaj odobrili izplačilo 1000 nadur, vas bo pa ja poslušal.Če ne zaradi drugega, ker vam je dolžan.Pravijo, da je tiste nadure večinoma opravil na plaži, na jahti in v svoji nočni pisarni.

  8. miro

    Teoretiki zarot?

    Ravno sva z ženo včeraj gledala odličen angleški film Službene tajne:

    V začetku leta 2003 analitičarka GCHQ Katharine Gun pridobi zapisnik, v katerem je opisana skupna operacija Združenih držav in Velike Britanije za vohunjenje za diplomati iz več držav, ki niso stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov (Kamerun, Čile, Bolgarija in Gvineja), da bi se o njih “pobralo kaj umazanega”. S tem naj bi vplivali na glasovanje v Varnostnem svetu, da bi sprejel resolucijo, ki bi podprla invazijo na Irak.

  9. miro

    Poziv k čuječnosti ali na prvo žogo?

    Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je 23. julija 2022 nasprotoval VEČINI glasov strokovnega odbora WHO (9 proti 6 za): Odbor je bil PROTI razglasitvi izrednega stanja na področju javnega zdravja mednarodnega pomena (PEIC).

    Na poti k svetovni pandemiji opičjih ošpic? Velik denar v ozadju “lažne znanosti” Ko laž postane resnica piše
    prof. Michel Chossudovsky na globalresearh.com

    • beri1122

      Elitam (katerimkoli) že dolgo ne zaupam več. Zakaj? Zato, ker imajo vsi po vrsti nekaj črnih pik in veliko belih pik. Bom pa vedno naklonjen desnim bolj kot levim, ker upam, da ti vsaj za nekaj odstotkov delajo manj napak in so manj podvrženi korupciji, podkupovanju itn. – in se vsaj za nekaj odstotkov več borijo za svoje države in svoj narod. Pravijo, da upanje umira zadnje. Izjeme – potrjujejo pravila. Pravila (katerakoli) so lahko le še splošna, tako kot je tudi morala postala le še splošna dobrina – enim bolj, drugim manj.

      P. S. Prebral sem kaj so počenjali z otroci v Veliki Britaniji in to je zame še en dokaz, da pravila za elite delujejo drugače. Žal! Lep dan.

      p. p. s. Na vaš komentar sem se odzval, ker tudi sam ne vem kaj je res in kaj ne – zato v takšnih primerih ne dajem svojih komentarjev.

      • Peter klepec

        Ce prav razumem, se bolj nagibate na pravila ceste?
        Potem zivite v pravi dezeli.

        • beri1122

          Peter, zmotili ste se pri svoji tezi/hipotezi. Ulica je tista, ki je meni postavila pravila in ne jaz njej! Pravilna je zgolj druga vaša misel. Na pravila leve ulice – se jaz požvižgam! Tudi sprejemam jih ne, ja – živim pa v “pravi” državi, ker se ne mislim odseliti.

          Vse to pa ne bi bilo možno, če tudi nasprotna stran ne bi bila do te mere šibka, da nima zdravila za ulico, kolesarje, NVO-je, leve medije, leve elite itn. Lep dan.

    • uroš gabrijelčič

      Ob morebitni epidemiji kdaj v prihodnje se nikar ne cepite in ne iščite pomoči pri zdravnikih, ki so vas zastrupili. Prebolite hudiča na svoj naravni način, ob tem pa upajte, da vaše telo to zmore. Toda, če se bodo na zvezni ravni odrejalo pravila, na primer o omejitvi gibanja, na primer, se jih držite, ali pa sprejmite posledice. Dovolj je kolesarjenja in odločanja ulice o zdravju neke nacije na podlagi principa tega istega kolesariata. Pa veliko sreče!

      • ren

        Mene žena ni nič zastrupila!

  10. uroš gabrijelčič

    Tokratni prispevek je opozorilnega značaja, saj ne bije plat zvona, ampak ustreznim službam svetuje pripravljenost na razmere, ki bi utegnile nastopiti. Kaj lahko je ob tem uganiti odziv anticepilcev, ki bodo v tem videli prej zaroto, kot dobronamerno pisanje strokovnjaka in poziv k čuječnosti. Upajmo lahko samo, da se covid ne bo zgodil, je pa prav, da si teoretiki zarote ta članek vnesejo v rokovnih, da ne bodo pozneje govorili, nismo vedeli, ali kot se po balkansko slikoviteje sliši: ne moj ti meni posle nisam znao!

    • uroš gabrijelčič

      Sem kar uganil odziv nekaterih komentatorjev, a se v tem pogledu strinjam z berijem: tudi sam ne vem dovolj, da bi o tem sodil. Sam se v takšnih primerih držim predpisov, sem pa imel priložnost opazovati pogubne posledice covida na ljudi, ki jih (sem jih) poznal. Tem, ki jih ni več, povejte, da gre za svetovne zarote dobičkažljnih megalomanskih podjetij. Sicer pa kot vedno, vsak po svoje.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Opazili smo
“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

Donald Trump, ki je imel že kot poslovnež sloves prevaranta, je govoril, kar so želele od njega slišati borze in finančni trgi od New Yorka do Tokia. Ni naključje, da so doslej iz njegovih ust golobi miru leteli v nedeljo, tako da bili v ponedeljek zjutraj, ko se začnejo odpirati azijske borze, že vsi pomirjeni in polni optimizma. Ko je ameriški predsednik nazadnje miril finančne trge, je cena nafte na svetovnem trgu takoj padla za nekaj odstotkov. Ampak potem se je do konca tedna spet dvignila za prav toliko odstotkov in še malo več. Takšnega slepomišenja je očitno konec, saj so borze in ključni igralci spregledali Trumpovo taktiko. Za velikonočno nedeljo je ameriški predsednik zato postregel z norim ultimatom, kakršnega doslej vsaj javno še nismo slišali iz ust kakšnega demokratično izvoljenega predsednika …

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Zadnje izjave Donalda Trumpa o možnosti izstopa Združenih držav iz Nata so v Evropi znova sprožile val negotovosti. Takšne izjave sicer niso povsem nove, vendar je njihov politični in strateški učinek danes bistveno večji kot v preteklosti, saj je svet vstopil v obdobje povečane nestabilnosti, v katerem so varnostna zavezništva pomembnejša kot kadarkoli po koncu hladne vojne. Ključno vprašanje zato ni več le, ali bodo ZDA res izstopile iz Nata. Morda je še pomembnejše vprašanje, kakšen Nato sploh lahko obstane v razmerah, kjer ameriška zavezanost ni več samoumevna. Nato se torej spreminja, vprašanje pa je, ali se je Evropa pripravljena spremeniti skupaj z njim.

Golobova zunajsodna obsodba na predvolilnem soočenju

Golobova zunajsodna obsodba na predvolilnem soočenju

Bistvo Golobovega dolgega in hitrega nagovora na začetku zadnjega predvolilnega soočenja je trditev o povezovanju protikandidata s tujimi (izraelskimi) paraobveščevalnimi službami, vpletenimi v genocid palestinskega ljudstva v Gazi, kratkomalo – obtožba o veleizdaji. Takšno obtoževanje nima zveze s predvolilno kampanjo, in organizator soočenja bi moral avtorja obtoževanja prekiniti, diskvalificirati ali ga vsaj pozvati, naj navede dokaze. Golobova obtožba je bila zgleden primer sovražnega govora, njegov govor pa poln proslulih formulacij iz časa, o katerem smo mislili, da je daleč za nami.

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih tednih izginila z naslovnic vseh svetovnih medijev, tudi slovenskih. Vsi ukvarjajo z Iranom in ceno nafte, ukrajinski boj za neodvisnost pa je postala nekakšna drugorazredna tema, rubrika v ozadju novic, nekje pred vremenom in športom. Rusi so sicer dolgo časa napovedovali mogočno spomladansko ofenzivo, na terenu pa se dogaja nekaj drugega. Ukrajinci so v zadnjih tednih praktično na vsej fronti Ruse potisnili nazaj, vedno bolj intenzivno pa tolčejo po ruski energetski infrastrukturi. Pravo ponižanje za Putina je ukrajinski napad na energetski kompleks Ust Luga pri St. Petersburgu. Tisoče kilometrov od ukrajinske meje.

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Zaradi vse bolj divje predvolilne kampanje, v kateri se pojavljajo tudi sumi delovanja zasebnih tujih obveščevalnih služb, se je oglasila predsednica Nataša Pirc Musar. Komentirala je tudi doslej javno objavljene posnetke prisluhov: “Kljub dejstvu, da so bili posnetki pridobljeni nezakonito, je njihova vsebina izjemno zaskrbljujoča. Nad nekaterimi pogovori in opisovanjem domnevnih koruptivnih praks sem kot Slovenka, kot državljanka, in kot predsednica republike globoko razočarana in ogorčena. Takšni pogovori so sramota za že tako močno načet ugled politike in slovenskega političnega prostora.”

“Mister President, nujno potrebujemo neko vojno”

“Mister President, nujno potrebujemo neko vojno”

Vsaka vojna ima svoje ozadje. V Ukrajini so to ozemeljski apetiti sosednje Rusije in njenega prebujenega imperializma. V primeru Irana pa imamo opravka z mešanico “končnega obračuna”, ki ga zagovarja Izrael, in vojne zaradi preusmerjanja pozornosti, kar je možen motiv Donalda Trumpa. Združene države je zvlekel v spopad z državo, ki ima več prebivalcev, kot jih je imela nacistična Nemčija med II. svetovno vojno. In to samo zato, ker mu na notranjepolitičnem parketu začenja pošteno drseti zaradi razvpitih Epsteinovih dosjejev …

Še deset dni navidezne resničnosti

Še deset dni navidezne resničnosti

Ko se predsednik vlade 10 dni pred volitvami pelje po neki železniški progi, ki nima obratovalnega, varnostnega dovoljenja, samo zato, da bo posnel Insta video in s tem pokazal, da menda nekaj dela, je neokusnost predvolilnega šopirjenja dosegla nov vrhunec. Navadni državljani se po tem tiru ne bomo mogli peljati še nekaj mesecev, tudi tovor v Luko Koper po teh predvolilnih tirih ne bo videl prevoza vsaj do jeseni. Še pred leti so resni politiki določene investicije planirali tako, da so se dejansko končale pred volitvami. Posvečeni so v medijih prerezali trak, se zapeljali čez, ali v karkoli že, prvi, ampak za njimi so se lahko zagnali tudi navadni državljani in uživali sadove državnega investiranja. Ker je bila investicija izvedena, končana. Aktualna vlada pa nam sporoča, da imajo oni nek poseben, elitni dostop do vožnje po nedokončanem drugem tiru. Navaden plebs pa naj se zabava ob gledanju njihovih posnetkov.

Melania Trump na čelu Varnostnega sveta

Melania Trump na čelu Varnostnega sveta

Ko bo v ponedeljek ameriška prva dama Melania Trump predsedovala zasedanju Varnostnega sveta OZN, to ne bo prvoaprilska potegavščina, temveč precedens v diplomatski praksi. Prvič v zgodovini bo sejo najpomembnejšega organa OZN za mednarodni mir in varnost vodila prva dama ene od držav članic. Stephane Dujarric, tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa, je predsedovanje opisal kot znak pomena, ki ga Združene države pripisujejo Varnostnemu svetu in obravnavani tematiki.