Ključnik: Milan Krek
Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Vojna z zdravniki, o kateri nas je obvestil že nekdanji minister za zdravje Bešič, se z nezmanjšano močjo nadaljuje že več kot eno leto. Zapirajo nas v še bolj tog birokratski sistem, iz katerega nam ne pustijo v svojem zasebnem času delati niti tam, kjer bi si želeli. Takorekoč zaprli so nas v poslovni zapor in nam nadzirajo prosti čas. Temu se reče svoboda po Robertu Golobu. Odvzeli so nam svobodo odločanja o tem, kje bomo lahko delali po 22 letih izobraževanja in še dodatnih štirih letih specializacije. Ker so tako inovativni, naj jih spomnim, da so nekoč zdravnike v socialističnem zdravstvu premeščali z odločbami. Morda pa nas to še čaka?

Premier, živiva v državi, kjer je farsa naš vsakdan

Premier, živiva v državi, kjer je farsa naš vsakdan

Čakam, da dosežemo dno, čakam na odboj družbe od dna, da gremo ponovno optimistično naprej in izstopimo iz te farse, v kateri smo vsi nekako prisiljeni biti in sobivati, čeprav nikoli ne veš, ali si že janšist ali boš to šele postal, ali je tvoj sosed janšist ali pa bo morda postal janšist … v vsakem primeru jih boš kot janšist dobil po glavi, kajti Svoboda je odprla svobodo, da se janšiste lahko preganja tako, kot je Hitler nekoč preganjal Žide.

Policijski desant na bolnišnico kot oblika pritiska na “teroriste v belih haljah”

Policijski desant na bolnišnico kot oblika pritiska na “teroriste v belih haljah”

V celjski bolnišnici, ki je tretja največja v državi, ponoči niso mogli opraviti urgentnega ultrazvoka otroku, ker ni bilo dežurnega zdravnika. Namesto tega so zaposlene in bolnike v predprazničnem času obdarili z specialno policijsko vajo, kako obvladati napadalce v bolnišnici. Bolnišnica je za nekaj ur prestopila v vojne razmere in po njej so namesto sester in zdravnikov tekali neuniformirani, uniformirani in specialno usposobljeni oboroženi policisti, ki so streljali na nasilneže. Nad stavbo je ves čas letal policijski helikopter, iz katerega so se teatralno spuščali policisti. S takšnim pristopom vlada vabi nasilneže in jim daje ideje, da bi se agresivno spravili nad osebje bolnišnice, ki je po zaslugi Roberta Goloba in njegove ministrice za zdravje degradirano in ogroženo. Ljudje zaradi nenehnega kritiziranja zdravništva s strani vladnih struktur izgubljajo zaupanje v zdravnike, ustvarja se atmosfera sovražnosti do zdravnikov, ki je z neko policijsko vajo pač ne morete odpraviti.

“Pojdite vi na pir, mi pa do konca spijemo kavo”

“Pojdite vi na pir, mi pa do konca spijemo kavo”

Ste videli, v kako nemogočih razmerah v Mariboru prejemajo onkološki bolniki terapijo? Sredi prašnega in hrupnega gradbišča. Kot je rekla njihova predstavnica: premierju ni potrebno iti v Bejrut, da bi videl tamkajšnje porušene bolnišnice, dovolj je, da pride v Maribor na gradbišče tamkajšnjega onkološkega centra, kjer se počutijo bolniki kot v Gazi. Ropota, bobni in šipe se tresejo. Na paliativnem oddelku ljudje umirajo sredi gradbišča. Bolnica je pozvala predsednika vlade in parafrazirala njegovo izjavo v Združenih narodih: Gospod predsednik, končajte to vojno v Mariboru! Je pa v tem tednu s svojim nastopom pred kamerami veliko povedal tudi kolega Erik Brecelj, ko je namignil pred kamero: “Pojdite vi na pir, mi pa do konca spijemo kavo.” In s tem povedal vse: da se zdravstvo v Sloveniji rešuje za šankom – kot tudi veliko drugih stvari.

Cigani

Cigani

Kot družba znamo zapisati pravico do pitne vode celo v ustavo, ko pa jo rabi romska mati za osnovno higieno svojega otroka in družine, za prehrano, pa je nismo sposobni pripeljati! Čemu potem vse te besede o pravici do pitne vode v ustavi, če pa so za Rome mrtva črka na papirju? Zakaj dopuščamo, da se politika igra z obrobno skupino in nad Rome pošilja policijo, namesto da bi jim omogočila normalno življenje? Ne dvignemo glasu za reveže, ki živijo na robu preživetja in trpijo za večjo obolevnostjo in tudi veliko prezgodaj umirajo. Ne čudite se potem, če ne bo dvignil nihče glasu za vas, ko boste v stiski. Ne skrbimo za njihove otroke, kritični smo do prihajanja romskih otrok v šolo, do njihovih higienskih navad. Kako pa naj gredo v šolo čisti in umiti, če pa nimajo dostopa do pitne vode?

Čas je za javno debato o vedno večjem nasilju v zdravstvu

Čas je za javno debato o vedno večjem nasilju v zdravstvu

Ko sem vstopil v zdravstvo pred več kot 40 leti, o nasilju sploh nismo govorili, ker ga preprosto ni bilo. Zdravniški poklic je bil spoštovan in tudi zdravniki smo se zelo spoštljivo vedli do svojih bolnikov. Sedaj pa polnijo medijski prostor zgodbe o nasilju nad zdravstvenem osebjem. V treh bolnišnicah so samo v enem letu našteli 700 nasilnih dogodkov. Kaj se je zgodilo, da je prišlo do tega nasilniškega preobrata?

Mpox, opičje koze: Ali je pred vrati nova pandemija?

Mpox, opičje koze: Ali je pred vrati nova pandemija?

Zaradi hitrega širjenja virusa opičjih koz, ki jih zaradi politične korektnosti imenujemo mpox, so v nekaterih afriških državah že razglasili izredne razmere, odzvala se je tudi Svetovna zdravstvena organizacija, prvi primeri mutiranega virusa pa so že v Evropski uniji. Milan Krek, ki je bil med leti 2020-2022 generalni direktor NIJZ, opozarja, da ni izključeno, da smo na pragu nove epidemije ali celo pandemije in da se vsaj v Sloveniji iz obdobja kovidne epidemije nismo nič naučili. Manjka samo še izjava Roberta Goloba, da sonce in slana morska voda pomagata pri zdravljenju te okužbe.

Sindikalni pudlji na zasluženem dopustu

Sindikalni pudlji na zasluženem dopustu

Slovenski sindikati me spominjajo na prijaznega pudlja, ki dobro ve, katera roka ga hrani in kateri besedi mora biti pokoren, če hoče dobro, dolgo in udobno živeti na zofi v premierjevi dnevni sobi. Gospodarjevi roki in besedi se nima smisla preveč upirati, ker so v igri prepomembne stvari. Razlika je samo v tem, da pravi sindikati nikoli niso pudelj in da se napake v sindikalnem gibanju poznajo v žepih njihovih članov še dolgo let, pravzaprav vse do njihove smrti v obliki prenizkih pokojnin. Rešitev ni v mehkih sindikalnih vodjih, ampak v članstvu, ki mora resno oceniti, ali so pogajanja in ukrepi njihovih sindikalnih voditeljev še pravilni. Če niso, je potrebno po demokratično ukrepati, da se razmere izboljšajo.

Hlapec Branimir in njegova pravica

Hlapec Branimir in njegova pravica

Sindikati niso več pravi sindikati, čeprav članstvo še vedno pridno plačuje članarino, a za to dobi bore malo. Prav nenehno odlašanje implementacije novega plačnega sistema je tipičen primer, kako se vladi nikamor ne mudi, ker ima večino sindikatov pod kontrolo in ve, da jih lahko še naprej zavaja, ne da bi se preveč razburili in pripeljali delavce na ceste. Sindikati se med seboj tudi premalo povezujejo, zato postajajo pogajalsko vse bolj šibki. Neoliberalni vladi Roberta Goloba je uspelo razbiti sindikate in jim odvzeti moč, tako kot je na vrhuncu neoliberalizma Margaret Thatcher v Veliki Britaniji uspelo razbiti tamkajšnje sindikate in potem uvesti močan neoliberalni princip vladanja. V vladi Roberta Goloba lahko delajo z sindikati, kar hočejo.

V deveti teden: Bodo zdravniško stavko odgovorni končno rešili ali odstopili?

V deveti teden: Bodo zdravniško stavko odgovorni končno rešili ali odstopili?

Vlada, ljudje v njej, ki so bili proti odlokom Janševe vlade, je začela vladati z odloki. In čeprav je imela tako veliko za povedati o Janševih odlokih, tudi ona ravno tako sprejema odloke brez zakonske osnove. Na to jo je opozoril tudi zdravniški sindikat Fides, ki je odlok spoznal kot protiustaven in ga vložil v presojo na Ustavno sodišče. Pravica do stavke se namreč lahko omeji le z zakonom, tega pa vlada ni predlagala, parlament pa ni sprejel. Za sprejetje takega odloka sicer ni niti ustavne niti zakonske osnove. Golobova vlada dela ravno to, kar je najbolj kritizirala pri Janševi vladi – torej neustavne odloke.

Minister Maljevac, ali ste res ravnodušni, ko Stanovanjski sklad na cesto vrže dva bolnika?

Minister Maljevac, ali ste res ravnodušni, ko Stanovanjski sklad na cesto vrže dva bolnika?

Da bi prišli na oblast, politiki radi obljubljajo stvari, ki niso uresničljive. Se spomnite stranke Levice in obljub o 30.000 novih stanovanjih do leta 2030? Ni smešno, vse skupaj je žalostno. Realnost je nekaj drugega. Realnost je to, da javni Stanovanjski sklad iz stanovanj meče na cesto bolnike, ki si ne bodo sposobni sami najti novega doma. Tako kot ob rojstvu Kristusa tudi danes ostajajo ljudje pred vrati svojega doma in postajajo brezdomci. In če ljudje niso sprejeli novorojenega Jezusa, kako bi danes sprejeli odvisnike, reveže in bolnike? Čudi nas zgolj dvoje: da ljudi po 2000 letih še vedno mečejo na cesto institucije, ki smo jih ustanovili ravno zato, da bi prinašale ljudem radosti doma, in da se ima minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac za levičarja

Ministrici za zdravje predlagam, da sama napiše odstopno izjavo, ne pa premier Golob

Ministrici za zdravje predlagam, da sama napiše odstopno izjavo, ne pa premier Golob

Da je Valentini težko delati na Ministrstvu za zdravje, ni težko ugotoviti ob njenih nastopih na televiziji ter po njeni telesni govorici pred kamero. Dragoceni čas ji bodo pobirali majhni problemi, slabi svetovalci in vedno novi problemi v zdravstvu. Seveda bo na koncu ponovno za vse kriva ministrica. Ko ne bi zmogla več, sledi odstop, še prej pa diskreditacija njenega dela. In ko bo odšla kot ministrica, bo zaradi gnojnice, ki se bo zlila po njej, le s težavo dobila delovno mesto. In prišel bo novi, pa spet novi minister ali ministrica in tako naprej, mi pa bomo vztrajno upali, da bomo rešili probleme v zdravstvu z menjavo ministrov.

Nova ministrica za zdravje je povedala, kaj je narobe, ne pa tudi, kaj bo naredila, da bo našla rešitve

Nova ministrica za zdravje je povedala, kaj je narobe, ne pa tudi, kaj bo naredila, da bo našla rešitve

Prišli smo do faze vladanja, ko je bolj pomembno, da se vladni minister trudi biti v soglasju s predsednikom vlade, kot pa da dela strokovno in prav za ljudi. Vsepovsod se kaže močna osebnost predsednika vlade Roberta Goloba, ki si hoče podrediti ministre in postati absolutni vladar. Minister Matej Arčon je v oddaji Tarča svojega predsednika vlade primerjal s športnim selektorjem, ki menja igralce. Tako si vladajoči predstavljajo vlado – kot šport. In premier je dal rdeči karton kar petim ministrom. Baje je nekaterim že dal tudi rumene kartone, enemu je moral celo sam napisati odstop.

Srečno, Katka! Česa novi ministrici za zdravje res ne sme zmanjkati

Srečno, Katka! Česa novi ministrici za zdravje res ne sme zmanjkati

Valentina je pri napovedih zelo skromna, bistveno skromnejša od Bešiča. Niti besedice pa ni rekla o zdravstveni reformi. Ta je očitno z odhodom ministra Bešiča odšla iz repertoarja sedanje vlade, ki je imela polna usta zdravstvene reforme, sedaj je pa niti z besedo ne omenjajo več. Prihodnji teden bo Valentino podprl parlament in začelo se bo eno njenih najtežjih življenjskih obdobij, morda najtežje.