Slovensko nestalno članstvo v Varnostnem svetu (VS) v obdobju 2024-2025 ni le piarovski, politični dogodek, s katerim poskušajo profitirati takorekoč vsi, ki so trenutno na oblasti, ampak je za marsikoga, ki je blizu trenutni oblastni garnituri, tudi velika karierna priložnost. V svododnem novoreku, kjer se korupcija imenuje “administrativna napaka”, nesposobnost, neizkušenost pa “atipičnost”, je možno precej iterpretacij. Dve leti službenega bivanja v New Yorku se ne ponudi pogosto, v bistvu le na nekaj desetletij, zato je bilo tudi zanimanje za službo na slovenski misiji pri OZN veliko. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da se je nenadoma odprlo precej novih delovnih mest.
New York je zamikal tudi nekaj strankarskih kadrov, za katere je bilo treba poskrbeti in kar se tega tiče, se je zagotovo najbolj izkazala Alenka Bratušek, ki je poskrbela za Angeliko Roso Mlinar, svojo prijateljico, sicer pa nekdanjo kandidatko za evropsko poslanko in ministrico za kohezijo (funkcijo je opravljala vsega tri mesece), ter Lauro Miklič, piarovko propadle Stranke Alenke Bratušek (SAB), ki je v New York sicer odšla iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba, kamor so jo “parkirali” v vmesnem obdobju; premier jo je namreč v svojem kabinetu zaposlil na zaupanje, kot se reče, opravljala pa je delo svetovalke za odnose z javnostmi. Laura Miklič je od decembra lani atašejka pri Stalni misiji Republike Slovenije pri OZN.
Bolj pestra je zgodba Angelike Mlinar. Ta je javnosti bolj znana kot kandidatka SAB na zadnjih volitvah v Evropski parlament (EP), kjer pa ni bila uspešna. Bila pa je sicer že članica EP – in sicer v obdobju 2014-2019 kot avstrijska poslanka stranke NEOS. Mlinarjeva je bila pred tem, leta 2013, izvoljena tudi v avstrijski parlament.

Alenka Bratušek je Angeliki Mlinar po hitrem postopku priskrbela državljanstvo Slovenije. Ker je bilo to menda v državnem interesu. (Slika: FB)
Zanimiva je tudi zgodba z njenim državljanstvom: kot koroška Slovenka je seveda državljanka Avstrije, kar ni bila težava, dokler je ni Alenka Bratušek konec leta 2019 predlagala za ministrico za kohezijo, ministrski položaj pa, kot določa zakonodaja, lahko zasede le slovenski državljan. Da bi rešili zadrego, je vlada Marjana Šarca 12. decembra 2019 ugotovila, da “obstaja interes za sprejem Angelike Mlinar v državljanstvo Republike Slovenije”, zato ji je Ministrstvo za notranje zadeve v skladu s 13. členom Zakona o državljanstvu (izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov) podelilo slovensko državljanstvo, pri čemer pa je ostala tudi avstrijska državljanka.
Ne glede na uspešno rešeni zaplet z državljanstvom sta parlamentarna odbora za evropske zadeve in za gospodarstvo zavrnila Angeliko Mlinar kot kandidatko za kohezijsko ministrstvo. Vendar je šla njena kandidatura vseeno na glasovanje v Državni zbor, ki jo je po dolgi razpravi potrdil s 44 glasovi, proti pa je bilo kar 43 poslank in poslancev. A kot rečeno, zaradi odstopa Marjana Šarca marca 2020 je ministrsko funkcijo opravljala vsega tri mesece. Je v tem času spremenila odnos do Slovenije? Vprašanje ni zgolj retorično, saj je leta 2009 v intervju za revijo Moja Slovenija (vir) glede odnosa Ljubljane do koroške manjšine dejala tole: “Moram reči, da se od Slovenije počutim najbolj izdano. Da se Dunaj in Celovec ne brigata za nas oziroma da nista pozitivno nastrojena, to je ena stvar. Sloveniji pa je bolj ali manj vseeno.”
Dosedanja politična kariera Angelike Mlinar je bila pestra. Tudi ko gre za njeno udejstvovanje v Sloveniji, kjer se je sicer kot podjetnica in poslovna svetovalka pojavila že leta 2006, ko je v Ljubljani odprla podjetje, ki pa ga je zaradi slabega poslovanja zaprla. Nič več sreče ni imela s piškoti, ki jih je pred prihodom v Ljubljano izdelovalo njeno avstrijsko podjetje. Za odhod v podjetništvo se je odločila po vrnitvi iz Bruslja, kjer je bila zaposlena na Evropski komisiji. “Angelski keksi so ekološka delikatesa, vendar se v njih skriva še nekaj več – izvirna poslovna filozofija mednarodne pravnice”, so jih označili v enem izmed piarovsko-novinarskih prispevkov. Piškoti so se reklamirali kot zdravi, spečeni iz biološko pridelanih surovin, toda vse skupaj ni nič pomagalo: prodaja ni šla in podjetje je zaradi slabih poslovnih rezultatov zaprla.
Med diplomati na Mladiki je novica o imenovanju Angelike Mlinar za svetovalko na Stalnem predstavništvu pri OZN pustila mešane občutke. Pomisleki niso toliko povezani z njenimi kompetencami (ima doktorat iz mednarodnega prava), kot načinom izbora. Po izvolitvi Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pripravilo več razpisov, s katerimi bi popolnili delovna mesta v New Yorku. Na MZEZ trdijo, da je bil pri izbiri kandidatov ključni kriterij strokovna usposobljenost: “Nihče od izbranih kandidatov ni zaposlen na t.i. politični kvoti, ampak so zaposleni za določen čas dveh let (trajanja mandata Slovenije v VS OZN).”
Trenutno na Stalnem predstavništvu pri Združenih narodih deluje 31 ljudi, od tega je 26 diplomatov, 5 pa jih opravlja strokovno-tehnično delo. Iz Mladike so nam še razkrili, da jih “od 26 diplomatov prihaja iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, trije iz Ministrstva za obrambo, en iz Ministrstva za notranje zadeve, ena je sekundirana s stani irskega ministrstva za zunanje zadeve.” Prav tako do povedali, širitev ekipe v tem trenutku ni predvidena.
Ko gre za Angeliko Mlinar, MZEZ odgovarja, da se je prijavila na zunanji razpis za delovno mesto na Stalnem predstavništvu pri OZN v New Yorku pod št. 7951 (zahtevanih najmanj 6 let delovnih izkušenj na področju zunanjih zadev). “V izbirni postopek se je uvrstilo 6 kandidatov, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje. Angelika Mlinar je bila na podlagi ustnega razgovora s strokovno komisijo in pisnega testa predlagana kot najprimernejša kandidatka za zaposlitev na Stalnem predstavništvu RS pri OZN v New Yorku za čas članstva Slovenije v VS OZN. Angelika Mlinar ima pridobljene delovne izkušnje na področju zunanjih zadev z delom za mednarodni organizaciji (Delegacija Evropske komisije v Sloveniji in International center for migration policy development).”
Ne glede na vsa pojasnila nekaj nelagodja ostaja: koliko je pri imenovanju Angelike Mlinar na predstavništvo pri OZN “pomagalo” prijateljstvo z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, ki ji ambicioznosti nikakor ne moremo odrekati, še manj pa iskrene skrbi za “svoje” ljudi.
Angelika Mlinar formalno ne sme biti več članica nobene politične stranke (glede SAB je skrb bržkone odveč, saj je ta stranka lani prenehala obstajati, ko se je združila z Gibanjem Svoboda, ni pa jasno, ali je sedaj članica Svobode), njeno avstrijsko državljanstvo pa verjetno tudi ne bi smelo iti nikomur v nos. Konec koncev je Avstrija nevtralna država, slovenska diplomacija pa obljublja, da bo v Varnostnem svetu delovala “neuvrščeno”… Karkoli to že pomeni v tem zmedenem svetu.
Slovenska diplomacija bo delovala “neuvrščeno”! Še unga titota izkopljite ali pa naredite njegov klon. Šeme!
Priznati je treba, da se ženska (Angelika Mlinar) dobro znajde. kar v dveh precej različnih državah je naredila politično kariero. To uspe le malokateremu, to je dejstvo, ne glede na to, kaj si kdo o njej misli.
Fotografija ob naslovu pove več kot tisoče besed.
Protagonistke “feministične zunanje politike” v oblastniški interpretaciji in izvedbi aktualnega zunanjega ministrstva RS niti ne skrivajo, da zastopajo in aktivistično preferirajo nazadnjaške leninistično-stalinistične revolucionarne sile “svetovne revolucije”, ki jih med nazadnjaki svetovne levice pooseblja zgodovinsko poraženi južno-ameriški revolucionar in medijsko malikovani Che.
Kot brezdušni izvajalec in izvrševalec “svetovne revolucije” po diktatu KP SZ in Kominterne seveda malikovani revolucionar nima nobene zveze z “neuvrščeno politiko” in deklarirano “tretjo potjo”, ki jo po zgledu zunanje politike Titove SFRJ skuša ponovno obuditi in osmisliti zunanja ministrica RS Tanja Fajon in njeni svetovalci iz podzemlja “globoke države”. .
Bogi narod, katerega predstavniki častijo psihopate, ki so v imenu ideologije pobijali ljudi. Ta na sliki je bil tako okruten, da ga je celo Fidel raje izvozil.
Obvezno je treba dodati, ko se opisuje to pošast, da je pošastnost še hujša. Che je bil po poklicu zdravnik.
OZN, brezz0bi tiger in odlagališče drugje neuporabnih kadrov.
Vmes pa svet drvi v nove vojne.
Kja bo počela Angelika Mlinar v New Yorku ni pomembno,saj misija deluje v skladu zlevičarsko politiko,ki vlada v Sloveniji.
Ta politika jetako sama vase zaljubljena, da ne vidi, da jej pravzaprav ekstremistična.
Svet še vedno vodijo kapitalistične velesile, med njimi je tudi Kitajska.
Kapitalizem, tako ga pač imenujejo levičarji, je še vedno najuspešnejši družbeni red, ki zagotavlja preživetje vse večjemu človeškemu občestvu.
Levičarska filozofija, ki je obnorela svet, povzroča težave, ki utegnejo človeštvo pahniti v resne težave. To se sedaj dogaja Nemcem, ki so bili solzni,ko jih je podučevala pubertetniška Greta.
Sedanja slovenska politika je zelo blizu takšnim neumnostim in članstvo v Varnostnem svetu je idelana priložnost, da Slovenija te neumnosti internacionalizira, s tem pa si nakoplje težave vplivnih držav.
Prvi resni preizkus je vojna v Gazi. Palestina in Izrael je krizno žarošče že 70 let.
Palestince ščuva Rusija(prej Sovjetsk zveza). Ta je bankrotirala in z njo vsi,ki so ji sledili, tudi Jugoslavija. Slovenija, kot naslednica Jugoslavije pa se ob ruskem, pa tudi Jugoslavanskem bankrotu ni naučila nič. Še evdno išče rešitev v propadlem socializmu in neuvrščenih. S takšno politiko bo tudi v Varnostnem svetu jezila razvite in vplivne države, s tem pa zapravljala svoj ugled.
Fajonova se ne zaveda, da Slovenija ni postala nestalna članica VS zaradi nje in njene politike, ampak pred vsem zato,ker niso v VS hoteli imeti še ene Rusije, to je Belorusije. Ve se, kdo je to zahteval in kdo je to uveljavil. To zenesljivo nista bila ne Kučan, ne Tuerk, ampak kapitalistične ZDA.
Karkoli Angelika Mlinar že je, tega spremniti ne bo mogla. Pihala bo v isti, a napačni rog, v katerega piha Tanja Fajon in vsa ekipa ,ki zastopa Slovenijo v VS.
Svet se pa vrti naprej in čas neuvrščenih je že davno minil.
Recept za Slo Diplomatsko kosilo a la OZN
Sestavine: Ena kokoš po možnosti z rdečim perjem.
-Za nadev potrebujemo: — Več rdečih krompirjev-cev. vrste “Igor”. En naj bo slovenske sorte izza meje. – – piransko sol -rožmarinovo olje za zeleni “premaz” -paradižnikovo mezgo in papriko -strok rdečega česna in glave rdeče čebule, kar ne bi smel biti problem – -kranjska klobasa -mast in ocvirki – poper po potrebi za tv Priprava za nadev: Krompir obvezno skuhati na elektropolitični plošči. Štedilnik na trda goriva, drva ali plin strogo prepovedan. – -Medtem v “kozici” dobro prepražimo zgoraj navedene sestavine, dodamo na koščke narezano klobaso in vse skupaj s krompirjem vred pretlačimo. – Oskubljeno kokoš temeljito operemo bele nesnage in jo natremo z zelenim rožmarinovim oljem. Z ohlajenim nadevom napolnimo notranjost. Zavijemo v celofan. Nikakor v kakšne zahodnjaške kapitalistične izmiščljotine. Zatem tako pripravljeno kokoš postavimo v zmrzovalnik, da se slučajno ne naleze kakšnega virusa v obliki opozicije in pustimo do odpreme. – Pripravljeno jed zmrznjeno dostavimo v OZN. Postavimo v eno od stalnih pečic s pravimi navodili in spečemo do mehkega ter postrežemo za okroglo mizo z jedmi ostalih stalnih in nestalnih kuhinjskih mojstrov. – Priloga: Sestavljena solata a la Rose z zrelimi paradižniki, rdečo papriko, redkvico in s polivko iz rdečega kisa ali nakapano z rdečo limono. Lahko pa tudi postreženo z vloženo rdečo peso. –
Zraven gre obvezno rdeče vino, za abstinente pa paradižnikov sok. – Za poobedek je najbolj primerna lubenica zaradi zelene zunanjosti in rdeče notranjosti.
Bon appetit.
Slovenian Way of Life
Vsak dan en drek več. To je za znoret.