Tanja Fajon bo ukrepala sama, ker jedrna Evropa ne razume naših podalpskih hamasovskih stališč. (Vir: TVSLO1)

Tanja Fajon bo ukrepala sama, ker jedrna Evropa ne razume naših podalpskih hamasovskih stališč. (Vir: TVSLO1)
Tisti, ki poleg nog, kolesa in avtomobila uporabljate tudi letalo, boste morda naslednjič ob prihodu na edino mednarodno letališče v Sloveniji, kjer vsak dan pristane več kot eno potniško letalo, bolj pozorni na to, kar boste videli. Morda vam bo pomagala sintagma Lower Slobbovia, ki je za Američane imaginarni pojem, s katerim v pogovornem jeziku označujejo neko nedoločeno, oddaljeno deželo na vzhodu, ki po splošnem prepričanju velja za nerazvito, družbeno zaostalo, revno ali nerazsvetljeno. Njeni prebivalci imajo tudi svojo nacionalno himno, v kateri opevajo ljudi in narode, ki jih sovražijo. Od vseh držav na svetu pa najbolj sovražijo svojo – Spodnji Močvirnistan. Če do te točke niste prepoznali slovenske kolektivne podzavesti, predlagam, da nehate brati in se lotite česa bolj enostavnega.
Peter Gregorčič je plastično ponazoril, kako vlada na vse možne načine odvrača pozornost od dejanskih problemov doma....
Med največjim dogodkom, ki bo vplival na življenja Evropejcev, celega sveta, seveda tudi državljanov Slovenije, ko se dnevno oglaša celo anemična predsednica Evropske komisije, ko francoski predsednik in angleški premier sklicujeta izredne sestanke glede obrambe, gospodarstva, vratolomnih carinskih ukrepov nepredvidljivega Donalda Trumpa, ki jih je pod pritiski svojih prijateljskih milijarderjev sicer zamrznil (razen za Kitajsko, za katere carine od danes znašajo že 145 odstotkov!), je naša zunanja politika usmerjena v Togo in Benin. V uvoz natikačev za 250 evrov.
Talibani, ki vladajo Afganistanu z metodami, s katerimi je človeška civilizacija opravila pred stoletji, so v prvi vrsti sramota za islamski svet, ki večinoma molče tolerira, kako zlorabljajo njihovo vero in boga. Upanja, da bi jih spravili z oblasti brez uporabe sile, ni. V bistvu gre za šovinistični režim bradatih starcev, ki se požvižgajo na mnenje mednarodne skupnosti. Podredili so si vero in jo uporabljajo za legitimizacijo svojega početja. Na oblasti bodo tako dolgo, dokler jih nekdo od tam ne bo pregnal s silo. Afganistanski talibani bi si – figurativno rečeno – zaslužili atomsko bombo. Njihov izprijeni režim, zloraba boga in manipulacije z vero bi morali kaznovati na najbolj brutalen način, ki obstaja.
Brez dvoma bo Jankovićeva “diplomacija”, ko gre za javno pohvalo in predvsem podporo srbskemu avtokratu Aleksandru Vučiću, dobila velik notranjepolitičen odmev. V prvem šoku so bili namreč vsi tiho, sploh premier Golob, sumljiva tišina je bila tudi na zunanjem ministrstvu. Edino predsednica republike Nataša Pirc Musar je povedala nekaj besed o Jankovićevem pismu – in zato gospa predsednica ta hip tudi edina rešuje čast slovenske uradne politike. Pohvala pa gre tudi nekdanjemu evropskemu poslancu Klemnu Grošlju, ki je napisal Pismo srbskim študentom in sprožil peticijo v njihovo podporo.
V senci intenzivnega notranjepolitičnega dogajanja, interpelacije finančnega ministra, predsednice Državnega zbora, kontinuiranih laži notranjega ministra glede nezakonitega, neusposobljenega direktorja Policije… je Slovenija dobila novo strategijo zunanje politike. Če dokumentu na 15-ih straneh, ki razen floskul in zaskrbljujoče pavšalnosti ne vsebuje nič takšnega, kar bi reševalo resnične izzive, lahko sploh rečemo strategija. Gotovo ne rešuje akutnih problemov varnosti različnih oblik, ki jih je po svoje spet dobro razkril grozljiv napad na božičnem sejmu v Magdeburgu, pri čemer se mainstream mediji osredotočajo samo na patetično preusmerjanje pozornosti glede domnevne islamistične ali protiislamistične naravnanosti storilca, ki je sicer leta 2006 pribežal iz Savdske Arabije.
Če je včasih, v dneh mlade, a agilne slovenske demokracije, veljalo, da se v t. i. veselem decembru, vsaj tam po desetem, nima smisla ukvarjati z ničemer, ker nacija že precej apolitično praznuje po štantih in hodi na vse možne sprejeme, je očitno danes malce drugače. Predsednik vlade Robert Golob skače iz vseh paštet, gradov, soban, medijev, kjer pojasnuje svojo izgubljajočo in rotirajočo resnico, policijski minister razlaga o neustreznem, napačno razumljenem sklepu sodišča, opozicija pa na oblast juriša prek komisij, interpelacij, shodov in pohodov za demokracijo, proti krivosodju, za Trento, pri čemer se poslužuje vseh sodobnih komunikacijskih prijemov. Svoje je morala v parlamentu povedati tudi predsednica Nataša Pirc Musar. Ob bojkotu poslancev SDS in vlade, kar je precej dober pokazatelj bolnega stanja v državi.
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon ima dober smisel za humor. (Vir: Mladina)
Medtem ko se naše zunanje ministrstvo in slovenska diplomacija ukvarjata z reševanjem svetovnih problemov, denimo tistih na Bližnjem vzhodu, se nam zapirajo vrata na Zahodnem Balkanu, ki naj bi bil – vsaj tako je doslej zatrjeval premier Robert Golob – slovenska prioriteta. Pomemben dejavnik slovenske prisotnosti na Zahodnem Balkanu je bila doslej mednarodna razvojna pomoč: Slovenija je manj razvitim državam pomagala med drugim tudi z vzpostavljanjem sistema mreže knjižnjic COBISS.net, ki je slovenska inovacija. Toda zaradi nezainteresiranosti slovenskih vlad v zadnjih letih je ta slovenski projekt začela izrinjati konkurenca, ki pa je precej slabša. O tem bi moral Robert Golob nemudoma govoriti s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem.
Da je bil Robert Golob sposoben stopiti na pariški parket in se zaplesti v kratek klepet s Trumpom, medtem ko ga je Macron, kot je nekdo duhovito nekje zapisal, poskušal v stilu lastnika restavracije odpeljati stran, je morda celo največji zunanjepolitični dosežek Slovenije v tem letu! Prav ste prebrali. In veste, da Golobu v svojih komentarjih nikoli nisem pisal slavospevov, ker si jih niti slučajno ne zasluži. Vendar mu je treba vsaj v primeru obiska slovesnosti v Notre-Dame priznati, da je naredil edino pravilno potezo. In če je zato prvič v življenju prisostvoval katoliški maši, mu verjetno tudi ne bo nič škodilo.
Obsedenost zunanje ministrice Tanje Fajon in javnega zavoda RTV Slovenija z Izraelom in pristransko navijaštvo se...
Iranske oblasti so v soboto aretirale študentko, ki se je pred univerzo v Teheranu v znak protesta proti poniževanju...
Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …
Točno leto dni po Hamasovem terorističnem vdoru v Izrael se v Sloveniji soočamo s precejšnjo amnezijo, saj nas prepričujejo, da 7. oktobra mineva prva obletnica genocida nad Palestinci. Slovenska vlada je v tem času v Varnostnem svetu večkrat zastopala “neuvrščena” stališča, ki so bližje globalnemu jugu kot Zahodu. Kaj točno se dogaja s slovensko diplomacijo, da posredno podpira terorizem? Ali je za protiizraelsko politiko posredno kriv tudi “antijanša” refleks? Smo zato na strani Hamasa in Hezbolaha, ker je Janez Janša prijatelj in zaveznik Benjamina Netanjahuja?!