Ključnik: Tanja Fajon
Svet RTVSLO fanatično nad Izraelsko udeležbo na Eurosongu, vlada pa z novo strategijo zunanje politike na reciklirana pota neuvrščenosti

Svet RTVSLO fanatično nad Izraelsko udeležbo na Eurosongu, vlada pa z novo strategijo zunanje politike na reciklirana pota neuvrščenosti

V senci intenzivnega notranjepolitičnega dogajanja, interpelacije finančnega ministra, predsednice Državnega zbora, kontinuiranih laži notranjega ministra glede nezakonitega, neusposobljenega direktorja Policije… je Slovenija dobila novo strategijo zunanje politike. Če dokumentu na 15-ih straneh, ki razen floskul in zaskrbljujoče pavšalnosti ne vsebuje nič takšnega, kar bi reševalo resnične izzive, lahko sploh rečemo strategija. Gotovo ne rešuje akutnih problemov varnosti različnih oblik, ki jih je po svoje spet dobro razkril grozljiv napad na božičnem sejmu v Magdeburgu, pri čemer se mainstream mediji osredotočajo samo na patetično preusmerjanje pozornosti glede domnevne islamistične ali protiislamistične naravnanosti storilca, ki je sicer leta 2006 pribežal iz Savdske Arabije.

Decembrska politična veselica

Decembrska politična veselica

Če je včasih, v dneh mlade, a agilne slovenske demokracije, veljalo, da se v t. i. veselem decembru, vsaj tam po desetem, nima smisla ukvarjati z ničemer, ker nacija že precej apolitično praznuje po štantih in hodi na vse možne sprejeme, je očitno danes malce drugače. Predsednik vlade Robert Golob skače iz vseh paštet, gradov, soban, medijev, kjer pojasnuje svojo izgubljajočo in rotirajočo resnico, policijski minister razlaga o neustreznem, napačno razumljenem sklepu sodišča, opozicija pa na oblast juriša prek komisij, interpelacij, shodov in pohodov za demokracijo, proti krivosodju, za Trento, pri čemer se poslužuje vseh sodobnih komunikacijskih prijemov. Svoje je morala v parlamentu povedati tudi predsednica Nataša Pirc Musar. Ob bojkotu poslancev SDS in vlade, kar je precej dober pokazatelj bolnega stanja v državi.

Ali bo slovenski COBISS izgnan s Kosova?

Ali bo slovenski COBISS izgnan s Kosova?

Medtem ko se naše zunanje ministrstvo in slovenska diplomacija ukvarjata z reševanjem svetovnih problemov, denimo tistih na Bližnjem vzhodu, se nam zapirajo vrata na Zahodnem Balkanu, ki naj bi bil – vsaj tako je doslej zatrjeval premier Robert Golob – slovenska prioriteta. Pomemben dejavnik slovenske prisotnosti na Zahodnem Balkanu je bila doslej mednarodna razvojna pomoč: Slovenija je manj razvitim državam pomagala med drugim tudi z vzpostavljanjem sistema mreže knjižnjic COBISS.net, ki je slovenska inovacija. Toda zaradi nezainteresiranosti slovenskih vlad v zadnjih letih je ta slovenski projekt začela izrinjati konkurenca, ki pa je precej slabša. O tem bi moral Robert Golob nemudoma govoriti s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem.

Notredamski Golob: Zakaj je tako pomembno, da je bil premier pri sobotni maši v Parizu

Notredamski Golob: Zakaj je tako pomembno, da je bil premier pri sobotni maši v Parizu

Da je bil Robert Golob sposoben stopiti na pariški parket in se zaplesti v kratek klepet s Trumpom, medtem ko ga je Macron, kot je nekdo duhovito nekje zapisal, poskušal v stilu lastnika restavracije odpeljati stran, je morda celo največji zunanjepolitični dosežek Slovenije v tem letu! Prav ste prebrali. In veste, da Golobu v svojih komentarjih nikoli nisem pisal slavospevov, ker si jih niti slučajno ne zasluži. Vendar mu je treba vsaj v primeru obiska slovesnosti v Notre-Dame priznati, da je naredil edino pravilno potezo. In če je zato prvič v življenju prisostvoval katoliški maši, mu verjetno tudi ne bo nič škodilo.

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …

7. oktober: Ker je Janša na strani Izraela, smo mi na strani Arabcev!?

7. oktober: Ker je Janša na strani Izraela, smo mi na strani Arabcev!?

Točno leto dni po Hamasovem terorističnem vdoru v Izrael se v Sloveniji soočamo s precejšnjo amnezijo, saj nas prepričujejo, da 7. oktobra mineva prva obletnica genocida nad Palestinci. Slovenska vlada je v tem času v Varnostnem svetu večkrat zastopala “neuvrščena” stališča, ki so bližje globalnemu jugu kot Zahodu. Kaj točno se dogaja s slovensko diplomacijo, da posredno podpira terorizem? Ali je za protiizraelsko politiko posredno kriv tudi “antijanša” refleks? Smo zato na strani Hamasa in Hezbolaha, ker je Janez Janša prijatelj in zaveznik Benjamina Netanjahuja?!

Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”

Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”

Iz Jeruzalema je včeraj po diplomarskih kanalih do nas prišel odgovor na slovensko demaršo glede zadnjih dogodkov v Libanonu, ki se utegnejo zaostriti do te mere, da bomo na Bližnjem vzhodu dobili še eno “formalno” bojišče. Demarša pomeni obliko diplomatskega protesta ene države zaradi stališč, politike oziroma ravnanja druge države. V tem primeru ne gre le za odziv na slovensko stališče v Varnostnem svetu, ki mu naša država predseduje, temveč tudi na reakcije za nekatere izjave slovenskega premierja Roberta Goloba v New Yorku v preteklem tednu tako v Generalni skupčini OZN kot tudi v Varnostnem svetu. Izraelci so namreč spregledali Golobov blef, o čemer smo poročali včeraj, kajti ves nastop je bil namenjen izključno slovenski javnosti, torej je imel notranjepolitično ozadje. Oziroma kot so to v diplomatskem jeziku zapisali Izraelci, Golobov nastop “vzbuja dvom o nepristranskosti in resnosti slovenskih pozivov k miru”.

Če pade še Marta Kos, je naslednja Tanja Fajon, toda idealni komisar bi bil Borut Pahor …

Če pade še Marta Kos, je naslednja Tanja Fajon, toda idealni komisar bi bil Borut Pahor …

Če bodo oktobra evropski poslanci zavrnili Marto Kos kot komisarsko kandidatko, je naslednja na vrsti “tiha favoritka” Tanja Fajon, ki je povrhu vsega še socialistka in uživa veliko podporo svoje strankarske skupine v Evropskem parlamentu. Resor širitve ji je več kot pisan na kožo. V bistvu je Tanja Fajon idealna kandidatka za ta položaj. Samo še nekdo v Sloveniji bi bil primernejši za komisarja za širitev. In ta nekdo za razliko od gospe Fajon ta trenutek nima neke resne službe. Govorimo seveda o bivšemu predsedniku Borutu Pahorju. Tudi Golobu bi njegov odhod v Bruselj ustrezal, saj bi se ga za pet let znebili, zato bi bilo konec nevarnosti, da bi Pahor z Anžetom Logarjem konec prihodnjega leta zarotniško sestavil resno sredinsko stranko, ki bi nastopila na parlamentarnih volitvah in po možnosti zmagala. Kajti pri Pahorju je vedno obstajala nevarnost, da se skozi zadnja vrata vrne v politiko.

Golob pač ni kos

Golob pač ni kos

Večkrat se sprašujem, zakaj ravno v Sloveniji odločitve strateškega pomena ne znamo izpeljati tako, da optimiziramo rezultat? Ker so ravno tedaj na čelu države diletanti? Ker podcenjujemo naravne zakonitosti postopka? Ker tisti, ki odločajo, v resnici ne vedo, kaj bi? Ker v političnem power playu posamezniki preveč solirajo? Ali pa kar vsakega po malem? Saga o imenovanju slovenskega komisarja je spet en tak zavožen primer. Čeprav se v javnosti poskuša ustvariti zmedo glede odgovornosti za to šlamastiko, je treba jasno povedati, da je krivec samo en. Robert Golob.

Komisarske igre brez meja: Ali je Golob res “bruseljski kočijaž”?

Komisarske igre brez meja: Ali je Golob res “bruseljski kočijaž”?

Brez dvoma bomo v nekaj dneh vedeli, kakšna je specifična teža Slovenije pod vlado Roberta Goloba v Bruslju, kakšen resor naj bi dobila Marta Kos, Doslej smo – z izjemno Violete Bulc – imeli doslej relativno uspešne, kredibilne in resne komisarje, zato bo izbor resorja, ki naj bi ga dobila Marta Kos, tokrta zelo pomenljiv. Na notranjepolitičnem in medijskem parketu pa je škoda zaradi vladnih (Golobovih) igric z nesrečnim Veselom že nastala in uveljavlja se prepričanje, da je vse skupaj krivda Bruslja in Ursule von der Leyen, slovenska vlada pa se obnaša kot bruseljski kočijaž.

Pirati z Litijske

Pirati z Litijske

V zadnjih dneh se za medijsko zaveso uspehov naših športnikov in fizičnega, ali vsaj mentalnega romanja na dopuste večine Slovencev, odvija končnica afere Litijska 51, ki je odnesla Tanjo Fajon z vrha SD. Najprej je notranja revizija ministrstva za pravosodje pokazala, da neki imaginarni nižji uradniki, naj si bodo člani različnih strank ali prepričanj, nikakor niso odgovorni za ta korupcijski in poslovni škandal. Kot smo na tem portalu že večkrat izpostavili, so logično, pravno, vsebinsko, računovodsko…edini odgovorni ex ministrica Dominika Švarc Pipan, finančni minister Klemen Boštjančič in predsednik vlade Robert Golob. To je potrdilo tudi Računsko sodišče. Novica, ki bi v razmeroma normalni demokraciji odnesla vlado, je v večini medijev končala pod neko na pol zabavno rubriko. Upajo, medijsko urejajo, “spinajo”, da bi šlo čim prej “mimo”.