Večkrat se sprašujem, zakaj ravno v Sloveniji odločitve strateškega pomena ne znamo izpeljati tako, da optimiziramo rezultat? Ker so ravno tedaj na čelu države diletanti? Ker podcenjujemo naravne zakonitosti postopka? Ker tisti, ki odločajo, v resnici ne vedo, kaj bi? Ker v političnem power playu posamezniki preveč solirajo? Ali pa kar vsakega po malem? Saga o imenovanju slovenskega komisarja je spet en tak zavožen primer. Čeprav se v javnosti poskuša ustvariti zmedo glede odgovornosti za to šlamastiko, je treba jasno povedati, da je krivec samo en. Robert Golob.
