Slovenska božična pravljica se spreminja v ptičjo grozljivko

Avtor: | 17. decembra, 2023

Advent zaznamuje veselje ob pričakovanju rojstva Jezusa, brez katerega ne bi bilo civilizacije, ki ji pripadamo tudi mi, dva tisoč let pozneje. Zato nas ne preseneča, da je o božiču, o času in dogodkih, ki so se zgodili pred dva tisoč leti, nastalo v evropski umetnosti, posebej v literaturi, nešteto pripovedi, zgodb, pravljic, pesmi in dram, ki skušajo upodobiti skrivnost rojstva božjega deteta. Rojstvo Jezusa v neki votlini v Betlehemu, namenjeni živalim za hlev, a povzdignjeni v rojstni kraj Odrešenika, je naš temelj in zaveza.

A vse pravljice, ki upodabljajo božič in obrede, šege ter navade, povezane z njim, kakor so jih razvila ljudstva v Evropi in drugod po svetu, ki so za svojo vero sprejela krščanstvo, niso vesele in marsikatera prinaša več kot samo ščepec grenkobe. Spomnimo se samo tiste znane Andersenove pravljice o božičnem drevescu, ki je mislilo, da se bo božična noč, ko je stalo okrašeno in osvetljeno v meščanskem domu, nadaljevala tudi v naslednjih nočeh. A je z nemalo bridkosti hitro spoznalo, da je njegove bleščeče slave konec, ko je končalo zavrženo in pozabljeno na temačnem podstrešju. Skoraj zagotovo bo tako grenko razočaranje doživela tudi smreka, ki stoji na Prešernovem trgu v Ljubljani

Slovenska božična pravljica pa je, kot še marsikaj drugega na sončni strani Alp, nekaj posebnega. Še zdaleč ni vesela in svetla, kot bi se spodobilo. Govori namreč o golobjem Božičku, ki se je odločil, da bo svoje obdarovance, se pravi prebivalce in prebivalke Slovenije, nasilno, proti njihovi volji, obdaroval sleherni dan v letu. Da bo pravljica še bolj posebna, nas je in nas bo obdaroval z bizarnimi darili, takšnimi, ki jih lahko ustvari samo poškodovani um. Svoboda nas je hudo udarila z golobjimi božičnimi darovi, ni jim mogoče ubežati, božična pravljica pa se vedno bolj spreminja v grozljivko.

Preden poskušamo z največjo mero strpnosti in objektivnosti popisati vsaj del teh “darov”, ki jih dobivamo dan za dnem v svoje domove, je treba jasno in glasno povedati, da golobji Božiček ni sam in ima kar nekaj pomočnikov in pomočnic. To je razumljivo vsaj od tistega trenutka, ko so suhoparni matematiki izračunali, da ni mogoče to, o čemer govorijo pravljice: obdarovati vse ljudi dobre volje v eni sami noči. Tako se je tudi slovenski golobji Božiček oprl na pomočnike in pomočnice, posebej na tiste, ki jih je postavil za šefe in šefice ministrstev, vladnih uradov, agencij in drugih (bolj ali manj) nepotrebnih organov. Ker je velikopotezen, človek širokega uma, vizij in kristalnih pogledov, je najprej razširil nabor ministrstev, recimo s tistima za solidarno prihodnost in digitalno preobrazbo.

Mislim da niti sam, kaj šele njegov jecljavi minister in zmedena ministrica, ki vodita ti čudi, ne vesta, kaj naj bi bila “solidarna prihodnost” in “digitalna preobrazba”. Nemara nič novih domov za starostnike? Nič stanovanj za slovenske mlade družine? Še naprej luknjaste ceste? Lesena računala v vsako slovensko vas? Pa ideja o evtanaziji, ki je že v osnovi nekaj hudo spornega in problematičnega?

O ministrstvu za nezdravje sploh ne bi izgubljal besed. Bi znal kdo našteti, po vrsti seveda, vse osebke, ki so se zvrstili na tem resorju? Menjavajo se hitreje od letnih časov, še hitreje razpada zdravstveni sistem. Trenutna ministrica je vse skupaj prepustila, nemara je tudi to poseben božični dar, nekemu bivšemu ministru za zdravje, ki je tako pameten in se mu krešejo tako edinstvene ideje, da bi lahko s svojim govoričenjem proizvajal električno energijo. A ker več ljudi več ve, se je ministrica naslonila tudi na nekega propadlega režiserja, ki se že nekaj časa spozna na vse, še posebej na to, kako povečati brez truda in znoja osebne finance.

In nas obdarujejo – kako? Vedno več prispevkov, vedno manj pravic. Zakaj pa neumni ljudje zbolevajo, se poškodujejo in tako naprej! Sami so si krivi, potem bi pa radi, da bi jih obdarovali z ustrezno zdravstveno nego. Takoj, ne čez mesece ali leta! Naj stisnejo zobe! To je ob darovih ministra za svetlo in razkošno prihodnost velik dar, posebej za tiste, ki plačujejo za to, da nimajo osebnega zdravnika in one, ki čakajo na povsem vsakdanje operacije leta dolgo. Kdor zdrži, je že s tem obdarovan, saj je življenje, kot pravijo modri, največji dar.

In darovi okoljskega ministra? V mrzli hiši ali stanovanju boste jedli surovo repo in korenje in si zraven prepevali “repa, korenje, slabo življenje!”, vozili se boste s kolesom (če ga boste imeli in če boste imeli denar za njegovo registracijo, kajti, ljubčki moji, mucki moji, kot bi rekla krepka dečva, preganjalka sovražnega govora in svetovna popotnica za vaš, davkoplačevalski denar, ki jo lahko srečaš povsod, še v sanjah, tudi to vas bo doletelo!), v službi se boste vsakih pet minut štempljali, da boste vedeli, kdo je prvorazredni, vi pa ste potrjeno drugo – morda celo tretjerazredni.

Golobjega Božička avtor tega zapisa lepo prosi samo za eno: naj za božjo voljo neha s poplavo božičnih darov, naj se malce umiri in naj umiri svoje pomočnike in pomočnice, da bomo vsaj v času okoli Božiča lahko malce bolj sproščeno zadihali in se poveselili. Največji dar vsem državljanom pa bi bil, če bil pospravil kovčke in odšel. A te božične pravljice verjetno ne bomo videli.

Kaj niso to božični darovi, ki jih ni mogoče dobiti nikjer drugje? Tudi ministrica s Čebin vas obdaruje, če ne drugače tako, da lahko gledate, kako se z vašim denarjem mastijo njeni ljubljenčki, privilegiranci, otroci partijske in druge “državotvorne nomenklature”. Umetniki, da svet še ni videl takšnih! Kaj ni lepo gledati, kako si njeni ešaloni, ni jih malo in tudi poceni niso, tlačijo korenje v telesne odprtine (pa ne v tisto, ki je namenjena hranjenju), kaj ni to celoletni božični dar?? Kdor ne razume te umetnosti, ni vreden njenih božičnih darov!

Kaj bi še rado, neuko in nezadovoljno ljudstvo, ki ne veš, kakšen dar je tudi slovensko šolstvo, ki se je zataknilo v ne tako oddaljeni in precej krvavi preteklosti, kjer so rablji heroji, žrtve pa nimajo pravice do groba. Preprosto, učinkovito, pregledno! Mladi bodo na primer vedeli vse o tem, kako je neki povojni zbiratelj (povečini ukradene) starinske opreme, pohištva, lestencev in slik, lastnoročno premagal celo nemško divizijo in ali ni dar, da je o tem posnet film, ki dokazuje, da se je s tem herojskim dejanjem obrnil tok zgodovine, saj bi morda v nasprotnem nori avstrijski malar dobil drugo svetovno vojno? In pol prebivalcev Slovenije ne bi govorilo srboslovenščine, ampak nemščino!!

Božični dar je tudi, da ne bodo nič vedeli o naši osamosvojitvi, saj bi bil za mnoge božični dar ponovno oživetje trupla, ki se mu reče Jugoslavija 2.0, ne pa neka osamosvojitev. To so resnični božični darovi, ki jih prinašajo ptičje, neverjetne, z domišljijo naphane pravljice, lepo zapisane v učbenikih in še kje. Pa naj kdo reče, da nimamo Slovenci najlepših božičnih pravljic, ki so hkrati tudi darovi golobje svobode! Streznitev pride, ko ljudem postane jasno, da to niso božične pravljice ampak kruta realnost.

Posebna institucija za ustvarjanje celoletnih božičnih darov je tudi tako imenovani hram demokracije; sam bi ga raje imenoval kevder demokracije, pa se v tem prazničnem času ne spodobi grdo misliti in govoriti. Po zaslugi vsestransko nadarjene predsednice tega “hrama” (poje, pleše, piše romane, posvaja opice, kriči na svoje poslanske kolege, se spakuje in sreba vsem na očeh kavico in je sploh enkraten božični dar sama po sebi) je “hram” postal prizorišče stand-up komike. Le kdo bi lahko zavrnil take božične darove, samo nergaški desničarski občan, ki je prebral kakšno od neumnih knjig o tem, kako se je oblikovala parlamentarna demokracija, je lahko nezadovoljen s tako enkratno osebo, ki pooseblja vse najbolj spontano, praizvorno, kar se lahko prebudi v svobodnem človeku.

A če bi lahko izbiral, seveda je to spet ena desničarska pogruntavščina in kaprica, v golobji svobodi ne izbiraš, ker je tako ali tako vse dar za vse državljane in državljanke, bi izbral darove, ki jih ponuja šefica ministrstva za digitalno preobrazbo. Jaz sem preobrazbo naivno razumel kot recimo preobrazbo iz bube v metulja ali iz jajca v ptico, nisem pa vedel, da se lahko digitalno preobrazijo tudi fascikli in da se lahko nekaj tisoč računalnikov preobrazi v tisto, kar filozofija imenuje nič ali nihil. Ampak ali ni najdragocenejši dar, da nečesa ni več, da se nekaj spremeni v eter, kot so stari Grki imenovali tisto, česar se pravzaprav ne da videti, dotakniti, okusiti? Ali ni to edinstven božični dar – da imaš nekaj, česar v resnici nimaš in te na noben način ne obremenjuje? Kaj ni največja golobja božična čarovnija in dar obenem, da nekaj, kar je bilo prostovoljno, postane obvezno? Kot se je to zgodilo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki je eden najdragocenejših božičnih darov prebivalcem in prebivalkam Slovenije v letu, ki se poslavlja?

Zelo me je sram, da bi skoraj pozabil, božičnih darov je očitno preveč, preveč dragoceni so, na darove, ki nam jih podarja gospa iz revne dače na obrobju Ljubljane, kjer so parkirani neki odsluženi avti, kupljeni iz druge roke. Gospa stoji tako rekoč na pragu revščine! Gospa, ki je s pomočjo hudobnega palčka (pa še koga!) postala kar prvo ime te ne prav srečne države na južnih obronkih Alp, je sama po sebi več kot božični dar, a tudi ona nas zalaga z darovi, če to hočemo ali ne. In prav ima, premalo gaže dobi za to, kako se trudi iz sebe narediti prvovrstno šemo. Za razliko od ostalih Božičkovih obdarovalcev, ki so se zgrnili nad slovenske državljane, ta gospa obdaruje mnogo bolj širokopotezno. Njeni darovi segajo preko meja Slovenije. Slovensko narodno manjšino v Italiji je darovala kar sosednji državi. Zelo radodarno obdaruje tudi tihotapce nelegalnih migrantov, bojim se le, da bodo ti njeni spontani darovi spodbudili tudi druge kriminalne sindikate, ki bodo zahtevali enake pravice in ugodnosti za svoje zaprte člane. Kaj se pa to pravi, eni ja, drugi pa ne? A smo v Evropski uniji ali smo neka čudna, kdo bi vedel kam spadajoča dežela? Če obdaruješ, obdaruj bolj širokogrudno! V kehi pusti samo avtohtone Slovence, da bodo vedeli, kakšen dar je biti privilegirano zaprt!

Vsekakor pa je največji, najbolj dragocen in v vseh pogledih enkraten dar golobjega Božička “depolitizacija javne televizije in radija”, ki sta trpela pod škornjem desne diktature tako grozno, da so eksekutorji, ki smo jih uspešno odstranili, dosegli pozitivno finančno stanje, večja gledanost in, groza vseh groz!, na ekranih so se pojavili mladi, lepi in inteligentni ljudje. Mi tega ne rabimo, trdijo depolitizirani politiki, ki “nepolitično” vodijo javno hišo in nas obdarujejo vsak dan bolj nasilno. Tako je veliki božični dar vseh darov golobjega Božička in njegovih pomočnikov, medvedkov, srnic, zajčkov in druge živadi, očiščenje in ponovno postaranje javne hiše s preverjenimi, zvestimi in ne preveč delovnimi kadri.

Božičnih darov, ki nam jih celo leto, ne le v božični noči, stresa na glavo golobji Božiček, je toliko, da jih ni mogoče prešteti in lepo zamišljena božična pravljica se proti volji avtorja spreminja v neskončno dolg in suhoparen spisek domislic, ki same sebe grizejo v rep. In ker avtor tega zapisa sodi v kategorijo drugorazrednih, seveda nima nobene pravice za kakšno božično željo; to je in ostaja privilegij prvorazrednih. Pa vendar bo tvegal in golobjega Božička lepo prosil samo za eno: naj za božjo voljo neha s poplavo božičnih darov, naj se malce umiri in naj umiri svoje pomočnike in pomočnice, da bomo vsaj v času okoli Božiča lahko malce bolj sproščeno zadihali in se poveselili. Največji dar vsem državljanom pa bi bil, če bil pospravil kovčke in odšel. A te božične pravljice verjetno ne bomo videli.

Rad bi končal bolj veselo: vsem sodržavljanom in sodržavljankam, tudi tistim 400 tisočem, ki so pričakovali, da jih bo golobji Božiček ne samo odrešil strašne diktature in jih, kot Mojzes Izraelce odpeljal iz sužnosti, ampak jih bo obdaroval z zlatom, miro in kadilom, želim vesel, miren in blagoslovljen Božič!

19 komentarjev

  1. Miller

    Gledam fotke “mitinga istine” janševega vojščaka izpred magistrata. Ene in iste face iz zborov Nore24 in večina doma izven Lj. Eni in isti.
    Polovica na hojcah in palicah. Niti enega mladega, razen mimoidočega.
    Jutri se bodo turisti spet spotikali na protezah, ki so izpadle med dretjem…

    • P.Kos

      Norčevanje iz starejših?! Miller ubogi večni mladenič, ti si resno bolan.

      • Miller

        Norčevanje iz ovc SDSS kulta Nore24.

    • mordabonekočbolje

      Ubogi miler.

  2. aj

    Golob je na Bledu gospodarstvenikom povedal, da so v vladi sklenili, da bodo začeli delati. Bližamo se pa sredini mandata. Neverjetno, kako smo potrpežljivi.

    Ko nekomu odpišejo več deset milijonov dolga, smo spet tiho. To ni padlo z neba, ampak je nekdo – najbrž komisija – to odobril in se podpisal. Pa nismo zahtevali, da se nam ti Božički predstavijo, saj bi se jim za podobna darila priporočili tudi sami.

    Če zidar pozabi zidat in profesor predavat, najbrž dobita nogo, če tožilka nekaj založi v predalu in pozabi z obtožnico, je pa to le naravni pojav.

  3. slavkope

    Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše!

    Primerjajte npr. sestav zgledne intelektualne in politične kakovosti in odgovornosti prvega demokratično, legalno in legitimno izvoljenega parlamenta (tedaj še tri-domne Skupščine RS) z današnjo intelektualno, politično in etično bedo ter infantilno neodgovornostjo ne-ustavno in ne-demokratično izvoljenih poslancev DZ RS in jasno vam bo, da z njimi bolje niti biti ne more.

    Politični, strokovni in etični diletanti, ki se v novo-komponirani vladajoči partiji Gibanja svoboDA ne poznajo niti med sabo, kaj šele, da bi jih poznali volivci, so “slika i prilika” brezmejne bolestne nadutosti in arogance vladajočih povzpetniških diletantov za en mandat, ki zgolj kot koristni idioti služijo kot “španska stena” ali “paravan” za politično-kriminalna dejanja nedotakljivih in neulovljivih resničnih oblastnikov in političnih odločevalcev iz večnega politično-kriminalnega podzemlja vzporedne/globoke/ugrabljene države RS.

    Lažno politično promovirana “četrta veja oblasti” – mediji – so kameleonsko prilagodljivi/zanesljivi oz. neizmerno servilni del aktualnega nerazrešljivega ustavno-pravnega, političnega, socialnega in etičnega problema – in nikakor težko pričakovana nujna odrešilna iskra morebitne politične od-rešitve.

    Prezirani in marginalizirani zastareli vzgojno-izobraževalni sistem pa je sredstvo intelektualnega uspavanja ter zaostajanja družbe, v kateri nove generacije osnovnošolcev in srednješolcev po mednarodnih strokovnih kriterijih in presojah vse bolj porazno zaostajajo za prejšnjimi generacijami po funkcionalni pismenosti, čustveni inteligenci in osebni aktivni značajski pokončnosti ter prepoznavnosti.

    Če k vsemu omenjenemu prištejemo še zasmrajeno mrtvoudno in pregovorno neučinkovito sodno vejo oblasti, ki sistemsko ne opravlja svoje ustavne vloge in ne prispeva niti k doslednemu uresničevanju veljavnega ustavnega reda niti k doslednemu uveljavljanju in spoštovanju vladavine prava, je slika aktualne slovenske družbe in države ne-praznično in brezupno – porazna.

    Kot kaže vsakdanja predpraznična histerija potrošništva in spektakularnega vsiljevanja lažne resničnosti, smo le še pasivni predmet poklicnih in amaterskih pravljičarjev ali poklicnih in amaterskih mojstrov pogrošnega političnega “stand upa”. Ter neumornih medijskih in kapitalskih spodbujevalcev predprazničnega globalnega potrošništva, s katerim nas lažni miklavži, božički in dedki mrazi v imenu političnih, kapitalskih in mnenjskih “spin doktorjev” neumorno masirajo in dresirajo in eksercirajo v časovno vse daljši in samo-destruktivno potrošniško vse pogubnejši umetno ustvarjeni predpraznični histeriji.

    • Miller

      Ja, takrat so bili v skupščini 99 % partijci.

  4. uroš gabrijelčič

    Ker gre za adventni čas, je pravljičnost na mestu, pa čeprav je po Poniževo duhovito, a grenko obarvana. Sam bi spremenil samo eno primerjavo iz tega zapisa, in sicer tisto s stand up komedijo. Žal gre za za veliko hujšo preobrazbo ne le DZ, temveč celotnega političnega prizorišča, namreč v norišnico. Režiser iz ozadja morda tega ni načrtoval in je šla vsa stvar z ustoličenjem sociopata predaleč, morda tudi ni mogel predvideti, da mu bo štango držala druga bolnica po rangu v državi in je morda hotel z vedno preračunljivo NPM na mestu PR nekoliko ublažiti posledice nepredvidljivega PV, na čigar izpade ni računal. A posledice so tu, državo so spremenili v noren haus, kjer so normalni ljudje videti nenormalni ali pa vsaj patološko sovražni in te neki vseved enači z jurišniki neke politične stranke, ki ji medijsko podporo daje medij, ki ima 2% medijski odmev. Res odlično sklepanje, kot nalašč za umsko motene osebe, ki se, mimogrede, med seboj odlično razumejo. Kako tudi ne, saj so na isti valovni dolžini. A kaj, ko ima vsa stvar napako, ki se odraža v facts of life, ki so neusmiljena, realna dejstva namreč, da smo v dveh letih po kakovosti življenja padli na eno zadnjih mest v EU, po učinkovitosti gospodarstva pa iz prvega na 53. mesto. A kaj bi tisto, saj v noren haus realna dejstva ne štejejo, štejejo dejstva, ki nam jih kot dejstva vsiljujejo prav ti zmešanci, ki jim vse bolj negotovo in z zadržkom pritrjujejo (do kdaj še?) tudi naplahtani državljani, ki se s strahom držijo za vse tanjše denarnice in se z bojaznijo v srcu še vedno ogrevajo na drva. Tam, kjer se lahko. V naši vasi je že tako in ker se iz vseh dimnikov kadi, da prav lepo po zimsko diši daleč naokoli, se ni bati ovadb, za trde delce v zraku pa fuck them off!

  5. Miller

    O Golobu in njegovi vladi smo zvedeli že vse, tko, da je postalo vse skupaj že nadležna mantra.

    Kar se tiče Božiča: od osamosvojitve in padca zidu, je ostalo samo še potrošništvo. Celodnevno bombardiranje z reklamami, pomeni danes praznično vzdušje. Nobene vere, samo zunanjost. Na jeziku. Maske. Hinavščina. Laž. Lučke.

    Narod z brezglavim zapravljanjem, skriva svojo nevero. Tekanje po štacunah je njegova vera. Več kot zapravi, močnejša je njegova vera. Več kot imaš, več zapraviš. Bolj si veren. Advent.
    Krive so Čebine, Jugoslavija, partija in smreka Tina.

    ps: kaj pa ZDA in cela EU, kjer decembra razsaja še večja potrošniška norija, pa niso imeli komunizma, niti partije, niti Čebin, niti Goloba niti smreke Tine ?
    Ups, na to pa na Nori24 niste pomislili.
    Dobro jutro.

    • tohuvabohu

      Ko smo že pri pravljicah: neznansko me spominjaš na pravljico o zmajčku, ki bi rad postal gasilec, pa ima to smolo, da vsakič, ko odpre gobček, osmodi vse okoli sebe.

      Btw, nabijanje o potrošništvu in brezglavem zapravljanju je obvezni del levičarske agende.

      • Miller

        @tohubohu, praviš :
        “Btw, nabijanje o potrošništvu in brezglavem zapravljanju je obvezni del levičarske agende.”
        ———————

        NE, to je iz vsakoletnih pridig kardinalov in duhovnikov !

        Dokaz, da brez zavajanj in laži SDSovem jurišnikom, dihati ni. Isti ste kot skrajni levičarji. “Isto sranje drugo pakovanje.”

        • tohuvabohu

          Pa to ni edina levičarska posebnost. Tako je tudi manično predalčkanje ljudi, v čemer si ti svetovni prvak.

          • Miller

            Svetovni ? Potem si ti pa galaktični.
            Tvoj bog – šef SD.SS pa prefarban komunajzar.

          • tohuvabohu

            E, moj mlinarčuk, bolje prefarban kot beton komunajzar tvoje pasme. Tudi govorica te izdaja. Rdečkarji ste strašno vešči uporabe diskvalifikacij, zlasti tipa tvoj bog, tvoj idol, tvoj anus, tvoj …

  6. ren

    Pokojni slovenski Božiček (Jože Smole) bi tole božično pravljico bral z dvignjenimi obrvmi. Na koncu bi izdavil: “Nehvaležnost!”

  7. ren

    “…tlačijo korenje v telesne odprtine (pa ne v tisto, ki je namenjena hranjenju)…”

    …ampak iz-hranjenju

  8. tohuvabohu

    Hram demokracije je po novem štala demokracije (ali fuglovž, če hočete).

    Btw, če smo preživeli diktaturo, bomo pa še Svobodo.

  9. deni

    Bravo. Odličen sestavek, da se bodo levičarji lahko metali po zobeh. Po moje zelo objektivno napisan. Ampak, mi ni jasno, zakaj še vedno veliko svobodnjaških volilcev verjame pravljicam za lahko noč. Seveda kruhoborci navadno ne popustijo in se kot klop držijo svojih gostiteljev pri pitju krvi. Vendar trdo prisluženih nagrad pri rušenju vsega po dolgem in počez, kar vsaj malo diši po predhodni vladi, ne bodo zavrgli zaradi “malenkosti”. Ampak, dragi moji levičarji, ta naloga je temeljito opravljena. Zdaj, ko je depolitizacija končana, lahko vladar deli “božične darove”, ker Butalci še vedno verjamejo vse, kar jim naplete mojster manipulativne retorike. Kot omenjeno, darovi dežujejo kot tisti famozni dež, ki nestrpno čaka v Vesolju, da zatem ob pravem času pade točno na en del Parlamenta.
    Naš Sončni Kralj bi lahko vsaj enkrat doživel trenutek, da mu nekdo nalije čistega vina. Slovenci bi morali imeti imeti učenjaka Diogenevega kova, ki je na vprašanje Aleksandra Velikega, kaj lahko stori zanj, odgovoril, da naj se mu umakne iz sonca, ker mu dela senco, medtem ko je sedel pred svojim sodom. In je celo veliki vojskovodja priznal, da če ne bil Aleksander, bi hotel biti Diogen. Seveda so različne interpretacije tega dogodka, ampak v osnovi ostanejo enake. Nauk pa čisto preprost in si ga lahko vsak predstavlja po svoje. Seveda je ego našega vladarja prevelik, da bi karkoli priznal. Na žalost.

  10. TL

    Leta 2023 se bomo spominjali z nostalgijo, kajti leto 2024 bo slabše.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Napad učinkovitih Hrvatov ali nesposobnost upravljanja slovenske države?

Zanimivo je prebiranje medijskih komentarjev ob zadnjih prodajah slovenskih podjetij kupcem iz tujine, predvsem s Hrvaške. Vemo, da so se procesi prodaj slovenskih podjetij najbolj intenzivno dogajali po prejšnji krizi, v obdobju 2009 – 2014. Takrat deloma na zahtevo EU ter še bolj zaradi finančnih razlogov (prezadolžene družbe, pomanjkanje finančnih virov v bankah, ki so morale vračati posojila). Takšno stanje je bila posledica izjemne gospodarske in tudi prevzemne aktivnosti v letih pred 2008, ki pa ni temeljila na realnih osnovah (lastnih denarnih virih), temveč posojilih iz tujine.

Eurosong 2025 ali kako bo Logar prevzel SDS

Logarjeva izjava za tednik Reporter, češ da bi bil pripravljen kandidirati za predsednika SDS, je lep zaključek evrovizijske popevke. Na Švedskem.je slavil švicarski Nihče (Nemo), ki se ne opredeljuje niti kot moški niti kot ženska, kar bi lahko v političnem jeziku prevedli, kot da ni ne tič ne miš. Sarkastična primerjava z Logarjevim popotovanjem od SDS do nečesa velikega, kar šele pride, se ponuja kar sama. Leto in pol po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, ko je Logar povedal znameniti stavek, kako da je vse skupaj začetek nečesa velikega, je nastopilo tveganje t.i. praznega teka. Pozornost medijev je začela pešati, javnomnenjske ankete niso zastonj in nekaj je bilo treba ukreniti. Izjava o pripravljenosti prevzema SDS je zadetek v polno.

Javni intelektualci, Butalci

Naši “javni intelektualci” ne poznajo kritičnega dvoma, ki je značilen za pravega razumnika, zato tako lahkotno zavračajo vse, ki jim podržijo ogledalo. In da so še močnejši, se združujejo v trope in podpisujejo, kar jim ponudijo vodilni razgrajači, mnogi od njih podpišejo nekaj, česar sploh niso prebrali, kot je pred časom na javnem kraju in pred kamerami tedanja poslanka Levice brez zadržka podpisala fašistični manifest. Zato ti opranoglavci resnično verjamejo, da se ubogi hamasovci samo branijo, da muslimani ljubijo geje in lezbijke, da je Koran knjiga prijaznih nasvetov, kako jesti z desnico in si zadnjico brisati z levico, kako so ženske manjvredna bitja, pokorna moškim in psi ter svinje nečiste živali.

Obzorja duha Mateja Tonina in Janeza Ciglerja Kralja

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je nuna Romana Kocjančič, ki na nacionalki urejuje versko oddajo Obzorja duha, kršila Kodeks novinarske etike, ko je v prispevku o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja diskriminirala podpornike zakona, saj jim je bila kratena pravica, da v oddaji enakopravno predstavijo svoje poglede. Toda Romano Kocjančič sta v bran vzela Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, in vodja njene poslanske skupine Janez Cigler Kralj, ki sta zgodbo obrnila na glavo in iz urednice naredila žrtev, in sicer z argumentom, da utišanje argumentov, ki ti niso všeč, vodi v totalitarizem – in da se je temu treba upreti.

Kaj nas je Manca Košir naučila o umiranju

Že dolgo se ni slovenska javnost tako spontano in enotno odzvala na kakšno žalostno novico, kot se je pred dnevi na smrt Mance Košir. Resda je kot profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede sooblikovala več generacij slovenskih novinark in novinarjev, vendar je bila precej več kot le pedagoginja, ni bila le novinarka, pisateljica publicistka in intelektualka, ki se je v ključnih trenutkih slovenske države postavila ob bok njenim ustanovnim očetom, o čemer sicer ni veliko govorila, še manj pa se s tem hvalila. Manca Košir je bila predvsem dober človek.

Odprto pismo: Kdo je kriv, da nam Janezi in Roberti povzročajo škodo

Upanja za našo demokracijo ne vidim ne v Janši ne v Golobu, niti v kateremkoli zmagovalcu prihodnjih volitev. Razen, če bi se po kakšnem čudežu pojavil tak zmagovalec – vseeno, ali je to Janša ali Golob ali kdorkoli tretji -, ki bi postavil kontrolo samemu sebi, postavil institucijo, ki bi mu preprečevala povzročanje škode, bila preventiva pred neumnostmi. Ker samo opozicija v parlamentu je dandanes premalo. Krivdo za stanje v državi pa vidim tudi v Aktivnih državljanih, ki se vsako jutro zbujamo v strahu, kakšno neumnost bomo spet slišali ali prebrali ta dan.

1. maj – Intervju z umetno inteligenco

Namesto nepotrebnega politiziranja prvomajskega praznovanja, ki nam razen višje branosti ne bi prineslo nič pametnega, smo se raje odločili, da o pomenu delavskega praznika povprašamo umetno inteligenco. Odgovori so večinoma pričakovani. Se pa vseeno zdi, da ima tudi trenutno dosegljiva umetna inteligenca jasno politično usmerjenost. Na nekaj mestih smo vseeno uredniško nekoliko posegli v odgovore umetne inteligence. Če najdete vsaj en takšen poseg, lahko nanj opozorite v komentarjih bralcev.

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?