Minister Maljevac, ali ste res ravnodušni, ko Stanovanjski sklad na cesto vrže dva bolnika?

Avtor: | 26. decembra, 2023

Pogosto nas vladajoči politiki prepričujejo, koliko novih stanovanj bomo zgradili v bodočih letih, kar se lepo sliši, žal pa je jasno, da gre za povsem nerealne obljube. PR službe pošiljajo te politike na tiskovne konference, kjer sadijo rožice, da bi vsaj malo dvignili rating vladajoče koalicije, ki ji ne gre najbolje. A s takšnim govorjenjem ga kaj prida ne morejo popraviti. Ko gre za obljube o novih stanovanjih, si je ob koncu leta treba naliti vsaj malo čistega vina.

Če podrobneje preberete predvolilni program stranke Levica z naslovom Prihodnost za vse, ne samo za peščico, boste ugotovili, da so nam obljubljali, da bodo proračunska sredstva za Stanovanjski sklad zvišali na raven, ki bo zagotovila vsaj 30.000 javnih najemnih stanovanjskih enot do leta 2030. Trideset tisoč! Če dobro preračunate, bi morali potemtakem do leta 2030 zgraditi vsako leto 3750 stanovanj. Seveda jih ne lani ne letos niso zgradili toliko. Toda še decembra 2022 je minister Simon Maljevac obljubljal, da bomo v letu 2023 zgradili 2000 novih stanovanj. Dva tisoč! Tudi te obljube se seveda niso uresničile. Maljevac je pred letim dni pametoval, kako da je stanovanjska politika v Sloveniji neučinkovita že leta in spomnil na to, da je to potrdilo tudi Računsko sodišče

Kakopak gospod minister, saj bi bilo čudno, če svojih neuspehov ne bi naprtili prejšnjim vladam, ker bi iz vaše vladne koalicije sicer izstopali. No, pozabili ste omeniti Janeza Janšo. Zakaj ste pozabili nanj, saj je dežurni krivec za vse, kar ne uspeva sedanji vladi?! Ministri aktualne vlade vidijo veliko napak v prejšnjih vladah, svoje pa pokrivajo z dobro premišljenimi PR aktivnostmi. In tega se lotil kot minister za solidarno prihodnost Maljevac.

A minister se je glede stanovanj že februarja 2023 hitro potegnil nazaj in ocenil, da je mogoče do leta 2026 zgraditi največ 5000 stanovanj. Kar je veliko veliko manj, kot so nam v Levici obljubili glede novih stanovanj (12.000!) do leta 2026. Je pa ob tej priliki minister Maljevac poudaril, da trenutno nimajo pregleda glede tržnih in javnih najemnih stanovanj, višine in gibanja tržnih najemnin. Omenil je, da je to sistem, ki ga morajo šele vzpostaviti, da bodo lahko vodili ustrezno politiko.

Po skoraj letu dni ministrovanja Simon Maljevac ni mogel izračunati teh osnovnih parametrov. Ja podlagi česa pa je potem obljubljal več tisoč novih javnih stanovanj letno, če pa ni imel osnovnih podatkov?! Od kje mu (in njegovi stranki Levica) sploh številka 30.000 novih stanovanj do leta 2030?! Vam povem, od kje: od nikjer, to je bilo povedano kar tako čez palec , kot radi rečemo takim “izračunom”.

Stanovanjski sklad je v svojem poročilu za leto 2023 navedel naslednje: “Skupaj z lokalnimi skupnostmi bo v letih 2023 in 2024/2025 zagotovljenih 505 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja).”

Če natančno preberete poročilo o 3750 stanovanjih letno ali tistih 5000 stanovanjih do leta 2026, kar je obljubil minister Maljevac, potem je vse jasno: ni ne duha ne sluha o toliko novih stanovanjih, vendar je resorni minister Maljevac vseeno zadovoljen. Seveda je lahko osebno zadovoljen, ker je dobil dobro plačano ministrsko službo in s tem še referenco, da je bil nekoč celo vladni minister, kar mu bo v življenjepisu krasilo vse prijave na prosta delovna mesta, ko se bo poslovil od sedanje funkcije.

Toda ljudje, ki potrebujejo stanovanja, ne morejo biti zadovoljni s takšnimi manipulanti in lažnivci. Letna realizacija izgradnje javnih stanovanjskih enot v Sloveniji je namreč veliko premajhna od obljub, ki so nam jih dali politiki (Levica), in od potreb po teh stanovanjih. Ob neprimerno manjši “realizaciji” novih stanovanj se Maljevac srečuje še z birokratskimi zapleti; častnik Finance je poročal, da kljub temu, da imajo stanovanja, se zapleta pri razpisih na Dolgem mostu.

O tej problematiki so v koaliciji razpravljali že spomladi 2023 na koalicijskem vrhu na Brdu. Po tem je predsednik vlade Robert Golob jasno osmešil ministra Luko Mesca na tiskovni konferenci, ko je tedanji šef Levice obljubljal samo po dva tisoč stanovanj letno, zaradi česar ga je predsednik pred vsemi popravil, da bo od leta 2026 dalje Slovenija dobila vsako leto dodatnih 3000 stanovanj. Še ena obljuba sedanje vlade, ki seže v drugi mandat in obremenjuje bodočo vlado, ki se bo težko izmazala iz vseh mogočih obljub trenutne vlade za obdobje po letu 2026.

Po najnovejših obljubah bomo dobili od leta 2026 do 2030 okroglih 12.000 stanovanj, do leta 2026 pa zgolj 5000. Kje je torej potem cilj 30.000 stanovanj do leta 2030, če so jih fantje narediti samo 17.000?! Iz 30.000 smo zdaj padli na 17.000, kar zagotovo še ni zadnja številka. Zarečenega kruha se v tej koaliciji veliko poje.

+++

Vsega tega ne bi pisal, če ne bi bil seznanjen s stanovanjskim problemom dveh bolnikov, ki sta pred leti dobila stanovanje iz kvote našega Stanovanjskega sklada. Ta javni sklad je potem ugotovil, da so se sosednje pritoževali zaradi resnično absurdnih razlogov, vendar je bila za vse težave dejanski razlog njuna bolezen. Stanovanjski sklad je bolnika kljub temu s pomočjo sodišča deložiral, vrgel na cesto.

Pomislite na to, da imamo med seboj ljudi, ki so resno zboleli, ki imajo hude zdravstvene težave, živijo pa samo od socialnih transferjev. Zaradi bolezni jih zdravstveno stanje porine na obrobje družbe, njihova edina možnost, da dobijo ustrezno stanovanje, svoj dom, pa je dejansko res le Stanovanjski sklad. Ki pa dva takšna bolna človeka po nekaj letih prisilno, z odločbo sodišča, izseli in brez milosti porine na stanovanjski trg, kjer vemo, kolikšna je cena za stanovanje, kako težko je priti do stanovanja. To je tisti Stanovanjski sklad, ki ga domnevno levo usmerjeni minister za solidatno prihodnost ne pozabi hvaliti v medijih, in ki ni nič kaj socialno usmerjen,  čeprav naj bi bil socialni čut osnovna politična usmeritev Simona Maljevca.

Na Dunaju delajo to drugače. Tam bo do leta 2026 zaživela trajnostna urbana vas za samohranilce, ki bo prilagojena njihovim potrebam. Na enajstih hektarjih površine bodo zrasla stanovanja za več kot 4.000 Dunajčanov. Zakaj tega ne počnemo pri nas, je veliko vprašanje. Še večje pa je, kdaj se bo tudi pri nas začela politika premikati v to smer. Imamo več kot 136.000 takšnih družin, ki imajo težave pri pridobivanju doma. Imamo tudi 4200 družin, ki imajo pri tem že tako resne težave, da prejemajo socialne transferje (ki pa jim le delno pomagajo premagovati težave).

Po podatkih je na javnih razpisih v Sloveniji za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem uspešen le vsak deseti prosilec. Nujno je torej, da se poveča fond neprofitnih najemnih stanovanj, šele nato bo mogoče učinkovito naslavljanje potreb specifičnih oblik družine, kar pomeni, da bodo socialno šibke družine v Sloveniji še nekaj časa pozabljene in odrinjene na periferijo v še večjo bedo. Mar za stranko Levica to ni dovolj velik izziv? Ali jih je vseeno za vse te ljudi?!

Žal lahko ugotavljamo, da so Simon Maljevac, Luka Mesec in stranka Levica mnogo prepočasni pri graditvi novih stanovanj – in to kljub obljubam o 30.000 novih neprofitnih stanovanjih, zaradi česar so jih mnogi tudi volili. Neizpolnjene obljube postajajo zlasti za ministra Maljevca realnost. Pustimo papirologija, ministrov PR in njegove medijske nastope, kjer še kar na debelo obljublja. Morda s sladkimi besedami prepriča predsednika vlade, podobno kot so ga nekoč prepričale besede ministra Bešiča Loredana, pa ga danes ne več, kot je Golob povedal v novoletnem intervjuju. Premierja sem pravočasno opozarjal, naj Bešiču ne verjame, pa je to spoznal prepozno. Kot je premier povedal v intervjuju, se uči na svojih napakah.

Verjetno predsednik vlade napake pri Maljevcu ne bo ponovil. Ali pač?!

Tudi Stanovanjski sklad se do neke mere obnaša tržno in izloča stanovalce, ki bodisi slabo plačujejo stanovanja bodisi njihova bolezen moti sosede. Od politika Levice bi pričakoval, da bo primarno gradil javna stanovanja in jih dodeljeval ljudem, ki so zboleli in ne morejo priti do stanovanja. Levici, iz katere izhaja minister Maljevac, ne bi smelo biti pogodu, da te nesrečnike izganjate s sodno odločbo iz stanovanj. Ti ljudje si zaradi bolezni in ob skromnih socialnih transferjih verjetno nikoli ne bodo mogli najti stanovanja na trgu.

+++

Ministru Maljevcu bi vsekakor lahko bilo nerodno ob opisani deložaciji. Primer bi seveda zahteval opravičilo stanovalcem kot tudi volivcem, ki ga niso volili zato, da bi kot levičar deložiral bolnike iz stanovanj javnega stanovanjskega sklada. In prav zato se kot zdravnik zdravnik in specialist javnega zdravja tudi oglašam! Kajti stanovanje, bolje povedano – dom je ključen element za zdrav razvoj duha in telesa posameznika, za ohranjanje njegovega zdravja, zmanjševanje obolevnosti, absentizma, čakalnih vrst in števila predčasnih smrti.

Minister za “solidarno prihodnost”, zavedajte se, da če boste takole delali, bo veliko ljudi v stiski in stresu, njihovo zdravje ne bo najboljše in čakalne dobe se bodo podaljševale. Vi pa bi jih radi skrajšali. Če boste te bolnike tako brutalno metali iz stanovanj na cesto, kot se je zgodilo v zgoraj opisanem primeru, bomo o zdravju teh ljudi težko govorili. In tudi o skrajševanju čakalnih vrst bomo težko govorili. Pač pa lahko govorimo o povečanem delu urgentnih centrov.

Kajti, gospod minister Maljevac, vse to je povezano med seboj, zato imajo nekatere države samo eno ministrstvo, ki skrbi za zdravstveno in socialno blagostanje prebivalcev. Mi pa imamo vsaj tri. Zato sem bil tudi vesel predloga predsednika vlade Goloba, da zniža število ministrstev; upal sem, da bo združil vsaj ministrstvi za zdravje in socialo, pa je na konec žal spet vse ostalo pri obljubah … kot že tolikokrat do sedaj.

+++

Ni dopustno, da so med brezdomci, ki dobesedno živijo na cesti, tudi hudi bolniki, ki jih zdravniki odpuščajo v bolnišnicah na čudne naslove, kot sem nekoč imel priliko prebrati na odpustnici iz bolnišnice (odpuščen pod Semedelski most). In da živijo v preperelih šotorih v hudih zdravstvenih težavah sredi zime. Njihova pot je krožna: šotor, urgenca, bolnišnica in potem spet šotor … vse to se ponavlja, dokler jih ne sprejme medse nebo in postanejo še ena žalostna zvezdica, ki zre v dolino Šentflorjansko.

Novoletna večerja različnih veljakov ni dovolj, da se župani pokažejo za dobrotnike do brezdomcev; ta populacija potrebuje veliko več in to je v rokah ministra Maljevca. Nesrečniki potrebujejo dom, ki so ga že davno izgubili. Gospod minister, dela je veliko več, kot ga vidite, bodite pogumni in se ga lotite. Zelo bom vesel, če vam bo končno uspelo narediti kaj pomembnega za preprostega človeka.

Več dejanj, manj besed in predvsem nobenih nerealnih obljub. Vse to vam želim v letu 2024. To samo zgolj moje želje, za katere že v naprej vem, da se ne bodo uresničile. A bodimo vsaj na koncu izgubljenega leta 2023 bolj optimistični in upajmo, da se bo kaj spremenilo. Upanje vedno umre zadnje in te zadnje bilke se držim tudi sam, kot mnogi drugi državljani in vaši tudi volivci.

Minister za solidarno prihodnost, ko boste v teh dneh hodili po Sloveniji, si vzemite nekaj časa za pogovor z ljudmi na cesti, brezdomci, odvisniki, samohranilkami in drugimi ljudmi v stiski. Približajte se jim, njihovim stiskam. Popijte z njimi kavo, dajte jim kak evro, ki ga bodo prav gotovo skrbno porabili. Predvsem pa razmislite, kako boste naredili kot minister kaj dobrega za njih. Saj ste zaradi tega menda tudi postal minister?

Če niste, potem je bolje, da čim prej odstopite. Za vas in vse nas. Odstopno izjavo napišite sami, ker vam lahko naš predsednik vlade kar čez noč napiše odstopno izjavo in vam jo da v podpis, kar pa za ministra ni ravno častno.

15 komentarjev

  1. Andrej Muren

    Briga tega falota komunističnega za bolnike in druge ljudi v težavah.

  2. vernon coleman

    Ufff. kaj reči? Resnični problem je cenzura, ki je že vsepovsod. Smrt novinarstva, prodanost vseh teh bednikov, to niti ne bi bil problem, če ne bi bilo tako brutalno neusmiljene cenzure, ki se je zahojene ovce niti ne zavedajo. Članek danes na RTV o Delorsu. 16 komentarjev. Kliknem osveži in je le še 1 komentar. Tako je to že nekaj let… Delors – poglejte le film The Brussels business in vse bo jasno.

    Dr. Krek, dajmo se spet malo hecat, kajne? Mah, kaj naj na te ponavljajoče se politikantske blodnje napišemo? Koga še NI dr. Krek pozval k odstopu (Golob, Beško, Tina, Johnny, …itd.)? Zdaj smo že pri sociali, gradnjah in lgbtq+ – tudi tukaj imamo vseznalca. Vsestranski erudit, pravi uomo universale – očitno. No, sebe ni nikoli pozval k odstopu, pa mu vsekakor do sedaj še ni uspelo predstaviti nobenih svojih vele-dosežkov na čelu NIJZ. No, eno vemo, iz 350 samomorov letno smo šli na 400 samomorov, večino statistik pa vrli Nijaz skriva— najbrž z zelo dobrimi razlogi…
    Kako se vam ljubi goniti vedno eno in isto, brez kančka napredka, saj tega portala itak nihče ne povoha. Zdaj, ko tudi vi enako cenzurirate kot vsi ostali – pa sploh ne!

  3. Miller

    Na piramidi na Rimskem zidu za Šolskim centrom na Aškerčevi, je bil pred časom the best grafit, na katerem je pisalo:
    „Malo nas je, a smo govna“

  4. observer

    Tokrat je doktor Crack obdelal ministra Maljevca. Res je, da mu v marsičem lahko pritrdim, vendar dva primera deložacije, ki jih je omenjal sta popolnoma dedefinirana in nedorečena. Popolnoma nejasno je zakaj sta bila deložirana in nad čem so se pritoževali sostanovalci. Vsa argumentacija so samo besede in mnenje dr. Cracka. Pa je njegovo mnenje res dovolj? Izjave našga dotoreja so tudi malce kontradiktorne in sicer, da je sklad ugotovil, da so se sostanovalci pritoževali zaradi resnično absurdnih razlogov pa jih je sklad vseeno s pomočjo sodišča deložiral? Halo dotore? Tudi sostanovalci imajo svoje pravice in meje potrpežljivosti, še posebej, če je morda šlo za (ne)plačevanje stroškov (kar bi se dalo razumeti iz konteksta v nadaljevanju opisa), ane dr. Crack? S kakšnimi pacienti pa se profesionalno ukvarja dotore Crack pa menda že vsi vemo.
    Zelo me je zanimalo ali bo tokratni dotorejev tekst brez pišanja po dohtarju Bešiču. Ne ni šlo, tudi danes ga moral Crack malo omočiti. Pa je naš dotore Crack res tako brezmadežno verodostojen kot se predstavlja? Khm, morda pa le ni? Danes smo v (*) lahko prebrali, da je tudi on le “krvav pod kožo” in mu ni tuje oddajne javnih naročil brez ustreznih uradnih postopkov. Gre za 2.3 miljona ojrotov(*): Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) mora zaradi kršenja zakona o javnem naročanju pri naročilu izvajanja klicnega centra v času epidemije plačati 40 tisoč evrov, tedanji direktor Milan Krek pa 1000 ojrotov. Pravilno bi bilo, da takratni direktor in današnji dotore Crack plača vsaj 1% kazni od zneska, kar znese 23000 penezov. In zakaj že je po svojem subjektivnem nahođenju današnji dotore netransparentno podelil 2.3 miljona? Tokrat ne bom zapisal insinuacije.

    (*) https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-zaradi-krsitev-v-casu-epidemije-kreku-tisoc-nijz-pa-40-tisoc-evrov-kazni-623195

  5. deni

    Kot že znano je prav vse na tem svetu relativno, kar je menda že sto let nazaj pogruntal Einstein. Veliki znanstvenik je samo tako mimogrede omenjen.
    Predvsem so med socialnimi problemi velikanske razlike in vprašanj precej več kot odgovorov. Vsak posameznik pa specifičen primer. Razdeljeni pa v ogromno kategorij.
    Tista prva kategorija, ki najbolj bode v oči so mladi za delo sposobni, vendar ne znajo zdržati pri delodajalcih in venomer iščejo samo pravice, dolžnosi pa tako niso pomembne. V glavnem mladi, ki so slišali, prebrali, videli, da je brez veze zjutraj vstati in redno hoditi v službo. Seveda sem spadajo tudi “filozofi”, preveč pametni za delati in premalo za kakšen boljši job, znajdeni se pa itak vedno znajdejo.
    Izvzeti so vsi, ki zaradi različnih vzrokom niso sposobni opravljati redne službe, vendar jim pripadajo vse pravice iz tega naslova, poleg vsega jih vseeno zaposlijo v zato ustanovljenih inštitucijah in še celo nekaj malega zaslužijo.
    Kakor že omenjeno, bi morale ustrezne službe poskrbeti in vsako vlogo proučiti, saj zato so zaposleni. Ampak to je spet zgodba zase. Da jih veliko išče luknje v zakonih in jih tudi najde, je pa itak javna tajna in kdo prednjači.
    Starejši, ki padejo v stisko so sploh poglavje zase in spet veliko kategorij in podkategorij. Seveda je zakajev, kdojev, kakojev, kjejev, zatojev in še veliko e-jev spet nešteto. Usmiljenja vredni, če je temu res tako, da jih meni nič tebi nič vržejo na cesto. Tukaj pa znajo razdrobljena ministrstva in službe ustanovljene v ta namen, prelagati probleme drug na drugega. Vsak si lahko zamisli skozi koliko birokratskih rok gre in na koncu koncev več stane prekladanje papirjev in dopisovanje itd.
    Največja napaka je dajanje denarja v tri dni ali v tri kras…. Plačati stanarino, obvezne položnice in še nekaj sredstev za sprotne stroške. Ker se pri komentiranju večina problemov ne da razložiti bodi dovolj.
    P.S. Nas butastih upokojencev pa itak nihče nič ne vpraša, kismo štirideset let in več vstajali, no ja, s kurami in pošteno zaslužili tistih nekaj sto fickov, komaj polovico za Dom. Moj namen ni bil nikogar žaliti ali kakorkoli prizadeti, vendar kot na začetku, tudi končam. Vse je relativno, vse.

  6. slavkope

    Mesečniki Levice so si prisvojili v fevd resor nekdanjega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter razdelili nekdanji resor na dva dela. Konkretnejši portfelj “dela, družine in socialnih zadev” so prepustili nekdanjemu koordinatorju stranke Mescu, fantazijski podjem pod imenom “solidarna prihodnost” pa so prepustili ustanovitelju inštituta 8. marec Maljevcu.
    Oba ministra sta iz svojih civilno-družbenih in strankarskih podpornih lobijev zaposlila še vrsto enako delovno, strokovno in človeško neizkušenih političnih ter strokovnih diletantov in rezultati delovanja ministrstev so pričakovani.
    Sanjske obljube z ničelno stopnjo uresničevanja!
    Ni nemogoče, da bo mednarodno uspešni podjetnik Boscarol, ki so ga hoteli najbolj revolucionarni aktivisti Levice “z bajoneti” nagnati s slovenske zemlje, prej sredi Ljubljane kot zasebni investitor zgradil 1000 stanovanj po dostopnih cenah, kot bo Maljevcu, ministrstvu in vladi uspelo vsaj otipljivo zastaviti začetek državne izgradnje 2000, 3000, …. 30.000 stanovanj po dostopnih cenah za kvadratni meter.

  7. TL

    Ko je na delu negativna selekcija, je vsak lahko minister. Stanovanj ne bo, v čakalnih vrstah v javnem zdravstvu ljudje vedno bolj umirajo, tukaj obljub niso izpolnili, no, so pa golobčki izpolnili obljubo o višjih davkih.

    Aja, pa bel kruh baje kupujemo po 19 centov na kilo. Hvaležni volilci še kar plešejo od veselja.

  8. ren

    Z Leninom povezani nemški komunist Willi Münzenberg, je nekoč pomenljivo izjavil: “Zahod bomo tako pokvarili, da bo zaudarjalo.”

    Zato levičarjem ni verjeti, ker sami propagirajo pokvarjenost. Kdaj bodo to dojeli naši volilci?

  9. viktor hajsinger

    Teh fakinov, ki imajo sami sebe za oblast ne maram, ker so za državo škodljivi.

  10. APMMB2

    Znano je, da se z nepremićninami ukvarja pred vsem mafija. Gradbeniki dobijo svoj delež, končno ceno pa določi mafija, ki na račun precenjenih zemljišč in zapletenih upravnih postopkov dvigne cene za najakrat.
    Cena kvadratnega metra stanovanja znaša nekaj nad 1,000 €. Na obrobju Slovenije je prodajna cena stanovanja za nekaj odtotkov višja, v Ljubljani pa kar za nekajkrat. To je pokazatelj, koliko mafija zasluži.
    Prav tukaj pa nastopijo težave ministra Maljevca, saj se mafiji ne more in ne zna upreti,ker ga je prav mafija ustoličila. Mafija se noče odpovedati bajnim dobičkom, brez tega pa ni socialnih najemnih stanovanj.
    Dokler bo tako, socialnih najemnih stanovanj ne bo.

    • Matevž Šink

      Le čevlje sodi naj kopitar !!!

      • jaz

        @Matej Šinkovec, čevlje sodi najbolje tisti ki jih natakne na noge, čeprav jih ne zna narediti…

        • ren

          Mi poznamo APMMB2 in vemo, kaj je po poklicu in kaj je delal.

    • Grunf

      Zelo neideološko pa hkrati zelo realistično. Mafija sodeluje z vsem in vsakomer le, da pri nas nima imena.

  11. Rokovnjac

    Minister za solidarno prihodnost, ko boste v teh dneh hodili po Sloveniji, si vzemite nekaj časa za pogovor z ljudmi na cesti, brezdomci, odvisniki, samohranilkami in drugimi ljudmi v stiski. Približajte se jim, njihovim stiskam. Popijte z njimi kavo, dajte jim kak evro!

    Gospod doktor Krek,jaz se pa vprasam,zakaj ti ljudje,ki so mladi in zdravi,zivijo kot klosarji.?Meni je zelo zal za starega bolnega cloveka,ce se mu kaj takega pripeti ali mladi sposobni nimajo kaj iskati ne pri meni ne pri Ma;ljevcu.Tisti evro,bi najverjetnese sel za kaksen dope (mamilo) ali pa za alkohol in tobak!To ni nacin kako delati s temi ljudmi.Mlade,zdrave je treba nagnat delati,se prej pa morajo povedati od kod prihajajo,kje so njihovi sorodniki in starsi in zakaj zivijo odnosno zakaj so izbrali tak nacin zivljenja!?

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Ja kaj si pa tale Logar misli, da je?! Za koga se pa ima?!

Strinjam se z zapisanim v izjavi Anžeta Logarja, objavljeni na družbenem omrežju Facebook 14. februarja letos, in sicer da si “v veliki večini ljudje, ne glede na različna politična prepričanja želijo boljšo, spravnejšo prihodnost”. A tisti, ki so se odločili in si upajo iti po Poti, ki poskuša omogočiti ljudem doživeti takšno prihodnost, morajo to Pot ljudem jasno pokazati in prikazati, kako, na kakšen način, s kakšno metodo, s kakšnim orodjem bodo opremili to Pot, omogočili vsa dejanja na tej Poti. In kako bodo tudi omogočili tistim, ki izrazijo željo in se tudi čutijo sposobne, kaj ukreniti na tej Poti, da sodelujejo.

Ali so poslanci res predstavniki vsega ljudstva?

Politično dogajanje je ponovno odprlo razpravo o vsebini 82. člena slovenske ustave, ki pravi: “Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila”. Razprava se je prebudila ob nedavni zahtevi SDS, da njeni poslanci podpišejo izjavo o zvestobi poslanski skupini. Trije, vključno z Anžetom Logarjem, tega niso storili. Podobno kot toktat se je o 82. členu sprožila polemika tudi pred leti ob razkritju pogodbe med SDS in njenimi poslanci, ki določajo njihove finančne obveznosti v primeru, če ti zapustijo poslansko skupino stranke. V obeh primerih se SDS očita, da s takšnimi zahtevami do poslancev krši ustavo. Toda kaj dejansko sploh pomeni ta ustavna določba? Kako naj razumemo nujnost svobode odločanja poslancev in njihovo predstavljanje vsega ljudstva?

Anderličeva “šelenburška elita” na sejmu slovenske fovšije

Jože Anderlič si zasluži priznanje za poskus, da bi v Ljubljani vsaj na nekaj tisoč kvadratih pričaral okus evropske metropole. Ambicija, ki nikakor ni enostavna – kar morda dokazuje tudi promoviranje stanovalcev, s čemer bi investitor verjetno rad privabil nove kupce. Ali takšen prodajni prijem lahko uspešen, je drugo vprašanje. Morda je res prodanih že več kot polovica stanovanj (četudi so nas pred meseci oglasna sporočila v medijih informirala, da je prodano že “skoraj” vse), to ne spremeni dejstva, da Ljubljana sama po sebi ne mara elitizma in da so ljudje, ki sami sebe razglašajo za elito, medtem ko si z denarjem nepojasnjenega izvora kupujejo drage nepremičnine vsem na očeh, vse prej kot prototip tiste resnične, prave elite, ki se ji ni treba dokazovati ali postavljati pred nikomer.

Zdravniška stavka v bolnici Franja

Kaj sploh je ta stavka? Kako se kaže? Običajno se stavka tako, da se prekine delo. Naš javno zdravstveni sistem je lahko tak, kot je, samo zato, ker zdravniki zaradi pomanjkanja zdravnikov delajo preko svojega delovnega časa. Le tako so lahko opravili dovolj pregledov in zadovoljili vsaj v osnovi potrebe ljudi. Brez tega nadurnega dela javno zdravstvo sploh ne more obstajati v obliki, kot smo ga imeli. Tega se premalo zavedajo tako pacienti kot politiki. Zato so nekateri zdravniki in zdravstveni delavci delali tudi po 400 ur mesečno, toda tako se ne da delati v nedogled, to je vsakemu jasno.

Jurski socialdemokratski park bo s Tanjo Fajon težko preživel evropske volitve

Socialni demokrati so se krize, ki jih je zadela po aferi Litijska 51, lotili “by the book”: najprej so hoteli izsiliti odstop pravosodne ministrice, saj so upali, da se bo s tem povezava s stranko končala. Če odsekaš zastrupljeni ud, bo telo ostalo zdravo, so domnevali. Toda kljub ostremu javnemu in brutalnemu spopadu med sedaj že “svobodno” Dominiko Švarc Pipan ter stranko SD, se položaj socialnih demokratov ni stabiliziral. Kljub odstopu generalnega sekretarja Klemna Žiberta, ki predstavlja tretjo generacijo nekdanje družbene in partijske elite, se ugled stranke ni dvignil. Odsekali so prst na roki, odrekli so se Dominiki Švarc Pipan, spokal je generalni sekretar, vendar se okužba ni ustavila. Zaradi vsega tega se zastavlja logično vprašanje: ali se SD sploh lahko dvigne z dna s Tanjo Fajon na čelu?

Politiki, pustite medije pri miru!

Misel, da naj se s politiko ukvarjajo politiki, medije pa pustijo pri miru, ker so v domeni novinarjev, je v Sloveniji še vedno utopična. Temu pritrjuje tudi predlagana novela medijskega zakona, ki je nastajala na Ministrstvu za kulturo in poleg nekaterih racionalnih...

Butalci kot slovenski politični “mainstream”

“Butalci” je sicer naslov zbirke humoresk pisatelja Frana Milčinskega. Objavljal jih je v raznih časopisih, kot zbirka pa so izšli po njegovi smrti. Butalci so prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej “omejeni”, kar bi bilo danes za nekatere celo politično nekorektno poimenovanje. Neprestano patološko tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja. Zelo pomenljivo, povedno, če apliciramo na današnji čas bolestnega političnega tekmovanja doma in v svetu. Tudi tale tekst v duhu pustovanja določene aktualne zadeve prikazuje v satiričnem smislu.

Česa vam o zdravniški stavki drugi mediji (še) niso povedali

FIDES je stavko zdravnikov napovedal 18. decembra 2023. Do danes je preteklo že okroglih 60 dni, dva meseca. To sta dva meseca zamujenih priložnosti za nov dogovor, za ureditev razmer v zdravstvu. Do kdaj bomo še čakali in prenašali ta nered? Kdaj se bo Valentina...