Ključnik: Denis Poniž
Socialistična republika Slovenija 2025

Socialistična republika Slovenija 2025

Slovenija je postala prva socialistična država v Evropski skupnosti! Ne verjamete? Ste še vedno prepričani, da živite v demokratični državi, ki je nastala pred štiriintridesetimi leti in za katero je dalo življenje (preveč) Slovencev? In za katero so mnogi morali pred njenim nastankom v zapor, v tujino, niso smeli opravljati svojih poklicev in so bili državljani drugega reda? Prisluhnite argumentom, ki se vam bodo zdeli šokantni, a so zgolj gola resnica, ki vsak dan, kaj vsak dan, vsako uro postaja bolj resnična. Toliko socializma je samo še v Severni Koreji, na Kubi, v Venezueli in, seveda, v našim zvestim panslovanskim podrepnikom tako ljubi putinovski Russiji.

Globalno segrevanje v praznih glavah

Globalno segrevanje v praznih glavah

Spet se je izkazal prišlek, človek, ki misli, da je izjemen humorist in zabavljač, pa je v resnici samo pritlehna, nerazgledana kreatura, katerega edino opravilo je, da na eni od bednih radijskih postaj preži na to, kako se bo delal norca iz nesreč ljudi, ki jim ne seže niti do gležnja. Vemo, kako je pred časom pomagal dobesedno uničiti mariborskega ravnatelja, pa za svoje svinjarije (nimam drugega izraza) ni odgovarjal ne moralno ne kazensko. Ne, dobival je pohvale ljudi, ki so enaki mentalni primitivci kot on sam.

Tovarišica ministrica, edino razumno, kar bi lahko storili, je to, da bi se na dan referenduma ukinili

Tovarišica ministrica, edino razumno, kar bi lahko storili, je to, da bi se na dan referenduma ukinili

Seveda imam v mislih tovarišico ministrico in koordinatorico najnaprednejše politične stranke na planetu, doktorico znanosti, oboževalko tovariša Josipa Broza iz zagorske vasi Kumrovec, ljubiteljico dragih oblek, čevljev, torbic in hotelov. Pa še kaj bi se našlo, a pustimo panegirike o tovarišici kulturni ministrici za kdaj drugič. Zanima nas nekaj drugega. Tovarišica je v zadnjem času večkrat javno izrazila svoje ogorčenje nad ljudmi, ki določenih “umetniških” akcij nočejo razumeti kot najvišjega dometa umetnosti, njihovih avtorjev pa nočejo videti kot pa zaslužnih umetnikov, tako rekoč za najboljše, kar premore ta narod. Razumeti nočejo, tako razpreda tovarišica ministrica, ker ne morejo, saj niso kvalificirani, da bi sodili, kaj je in kaj ni umetnost. O umetnosti lahko sodijo le posvečeni izbranci, posebej tisti iz njenih političnih krogov.

“Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.”

“Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.”

Vseeno je, ali se bo Vučić obdržal ali bo padel, pravi naš kolumnist Denis Poniž, kajti v vsakem primeru se ne bo zgodilo nič prelomnega. Srbski pisatelj Milovan Danojlić je v nekem pogovoru mirno dejal: “Veš, mi bomo vedno vse preživeli. Smo ruralni narod in imamo vedno dovolj hrane. To pa je garant za preživetje, pod vsakršno oblastjo. Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.” Z ali brez Vučića bo torej Srbija ostala tam, kjer je: Srbija na Vzhodu. Zato je smešno, koliko dušebrižništva med slovensko levico, ki se zavzema za svobodo govora in tiska v Srbiji, doma pa bi pripravila zakon, ki je samo prikrita cenzura in ustrahovanje drugače mislečih. Dokler bodo mladi protestirali za Srbijo, Palestino in kdo bi vedel še za kaj, ni strahu, da bi protestirali proti resničnim zajedalcem in uničevalcem Slovenije.

Naš Trocki, seks, paradajzi, droge in rokenrol

Naš Trocki, seks, paradajzi, droge in rokenrol

Zanimivo je, tako rekoč sociološki fenomen, kakršnega še nismo poznali, da je svobodonjakov in golobistov vsak dan več in ne manj, ampak premili slovenski narodič je nagnjen k mazohizmu, nemara zato, ker smo bili toliko časa podložniki monarhije, v prestolnici katere je deloval ta samodestruktivni gospod, vitez Leopold von Sacher-Masoch imenovan, ki ni postal slaven samo zaradi pisateljevanja in izuma slastne torte, po njem imenovane, ampak tudi izumitelj mazohizma, samomučenja, tega pasivnega brata nič manj znanega sadizma.

Lepo je v naši domovini biti mlad (in star)

Lepo je v naši domovini biti mlad (in star)

Moja domovina, država Slovenija, je vsak dan bolj kozmopolitska, postala je tako rekoč srčika Evrope, nemara kar sveta. Postali smo biser svetovne politike, mi edini vemo, kaj je prav in kaj ne in kako bomo končali vse vojne po svetu. In najpomembnejše, progresivne sile imajo v Sloveniji nemalo postojank, recimo Hamas na FDV in Pedagoškem inštitutu (se opravičujem, če sem izpustil kakšno institucijo), iranski »revolucionarji« so prav tako že čisto udomačeni, pa ne samo Racman Jaka in Miki Miška, ampak tudi njihovi agenti, ki sistematično podpihujejo in verjetno tudi financirajo antisemitske izpade, kakršne je znal organizirat proti Judom samo Joseph Goebels.

Odgovor anonimnemu skribomanu

Odgovor anonimnemu skribomanu

Nisem član nobene slovenske politične stranke, enako kritičen sem do pahljače političnih strategij, ki jih zagovarjajo in uresničujejo vse slovenske stranke. Ni pa moja krivda, da tako imenovani levi politični pol, ki v Sloveniji vlada bolj ali manj ves čas od osamosvojitve, ne premore za več kot en minibus sposobnih, poštenih in načelnih ljudi. Vsi drugi, ki se drenjajo pod levim obnebjem, so prefrigani in z vsemi žavbami namazani lumpi, nemalo njih brez slabe vesti uvrščam med priložnostne goljufe, tatove in lažnivce, zaradi katerih trpi večina prebivalstva Slovenije, Slovenija pa postaja vedno večja črna luknja Evrope, ki je že sama krenila na to pot samouničenja.

Razčlovečenje ljudi je začetek totalitarne oblasti

Razčlovečenje ljudi je začetek totalitarne oblasti

O “zaslužkarstvu” tega ustavnega sodnika je bilo povedanega in napisanega dovolj ter insinuacije in pritlehno “moralno ogorčenje” dovolj jasno in argumentirano zavrnjeno (a ne v dominantnih, “naših” medijih), nekaj bi pripomnil samo o sodnikovi “razkošni hiši”. Sodnik je del (na žalost) zelo tanke plasti slovenske intelektualne elite, kar ni samo posledica majhnosti naroda in premo sorazmernega (majhnega) deleža izjemnih intelektualcev, marveč tudi njihovega bega iz vedno bolj orwellovske domovine, tja, kjer se intelektualni potenciali cenijo in primerno nagrajujejo. O njih pa si tamkajšnji pisuni (povsod se najdejo!) ne upajo niti pisniti. V trenutku, ko se po Sloveniji gradi na desetine podobnih in v mnogih primerih dosti večjih, bolj razkošnih in na lepših lokacijah stoječih domov, med njimi ne manjka predstavnikov “progresivne” levice, je edini problem sodnik, a seveda zato, ker misli s svojo glavo in ker se tega ne boji povedati.

Slovenska božična pravljica se spreminja v ptičjo grozljivko

Slovenska božična pravljica se spreminja v ptičjo grozljivko

Slovenska božična pravljica je, kot še marsikaj drugega na sončni strani Alp, nekaj posebnega. Še zdaleč ni vesela in svetla, kot bi se spodobilo. Govori namreč o golobjem božičku, ki se je odločil, da bo svoje obdarovance, prebivalce in prebivalke Slovenije, nasilno, proti njihovi volji obdaroval sleherni dan v letu. Da bo pravljica še bolj posebna, nas je in nas bo obdaroval z bizarnimi darili; takšnimi, ki jih lahko ustvari samo poškodovani um. Svoboda nas je hudo udarila z golobjimi božičnimi darovi, ni jim mogoče ubežati, božična pravljica pa se vedno bolj spreminja v grozljivko.