Kaj vse je še povedala Tatjana Bobnar, pa ni bilo objavljeno v glavnih medijih

Izčrpna izpoved nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je dokončno razgalila nesprejemljive, nespodobne, nedemokratične, nezakonite prakse vodenja predsednika vlade Roberta Goloba, je po mnenju analitikov z obeh političnih polov “nahrbtnik”, ki bo premierja prej ali slej odnesel s položaja. Je pa Bobnarjeva povedala o načinu vladanja trenutne vlade še marsikaj sočnega, kar v osrednjih medijih ni bilo objavljeno.

Nekdanja ministrica je namreč predstavila celotno časovnico svojega odnosa s predsednikom vlade, z mnogimi podrobnostmi, ki kažejo na zaskrbljujoče pomanjkanje kredibilnosti, odgovornosti, nenazadnje osnovne spoštljivosti in upoštevanja pravil obnašanja, in to med ljudmi, ki vodijo državo in upravljajo z javnim denarjem. Zato smo njeno zgodbo s ključnimi poudarki strnili v zaključeno celoto, ki je še bolj povedna kot posamezne izrezane izjave, ki smo jih slišali v zadnjih dneh.

+++

V Gibanje Svoboda jo je – v nasprotju z različnimi medijskimi špekulacijami – pripeljala Sanja Ajanović Hovnik. Z Robertom Golobom sta se prvič dobila 11. maja 2022. V stranko se ni hotela včlaniti, sicer so ji ponujali celo podpredsedniško mesto, pri čemer so omenili, da imajo kadrovske probleme. Na tem sestanku je Golob povedal, da se glede ministra za notranje zadeve odloča med njo in Marjanom Šarcem. Povedal je, da ima poleg zagovornikov tudi precej nasprotnikov. Ni navedel, kdo naj bi to bili. Kot pa je izvedela od Andreja Ribiča, je bila njen največji “sovražnik” Vesna Vuković, tedanja vodja odnosov z javnostmi v Gibanju Svoboda. Tega si sicer ni znala razložiti, saj se z gospo Vuković nista poznali ali imeli kakršen koli kontakt.

Robert Golob jo je takoj “seznanil” s svojim načinom vodenja, pri čemer je izpostavil, da on človeka, sodelavca, ki v pol leta ne opravi zadanih nalog, vrže čez ramo in ne pogleda več. Odvrnila mu je, da je njen primarni cilj vzpostaviti zaupanje v policijo, njeno strokovnost in neodvisnost, da pa v nobenem primeru ne “praska” za položaj.

Jasno mu je povedala, da z ministrstvom za notranje zadeve ne želi imeti opravka, če bo tam prisotna “frakcija” LMŠ. V tem primeru raje ostane v Tacnu, saj ima z nekdanjim (in sedanjim) ministrom Boštjanom Poklukarjem in Damirjem Črnčecem precej slabe izkušnje še iz časov vlade Marjana Šarca, ko je bila direktorica Policije.

Takrat je minister Poklukar od nje zahteval, da najprej odvzame pooblastila in zatem odpusti predsednika Sindikata policistov Slovenije Kristjana Mlekuša. Ne zaradi strokovnih napak, neizpolnjevanja nalog, ampak zaradi njegovih spornih izjav o zvezi NATO, ki niso imele nobene povezane z njegovim delom v policiji.

Z nekdanjim in sedanjim ministrom za notranje zadeve (t. i. varnostno frakcijo LMŠ) ima Tatjana Bobnar slabe izkušnje, saj je že v vladi Marjana Šarca izvajal sporne pritiske. (Slika: gov.si)

Robert Golob je izrazil željo, da bi se s kandidatom za v. d. direktorja Policije Boštjanom Lindavom pogovoril sam, na štiri oči. Na njeno presenečenje je tudi odkrito podvomil v pripravljenost kandidata, da bi policijo očistil “janšistov”, kar bi morala biti ena njenih in tudi njegovih glavnih nalog. S sestankom brez svoje prisotnosti se Bobnarjeva ni strinjala, o tem je Lindava tudi obvestila. So se pa skupaj srečali 31. maja, dan pred potrditvijo vlade, v prostorih Državnega zbora, prisotna je bila tudi Tina Heferle, nekdanja poslanka LMŠ in podpredsednica Državnega zbora. Tatjana Bobnar je predstavila Boštjana Lindava, njegove kompetence, izkušnje. Govorili so tudi o Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), pri čemer je Golob izrazil pričakovanje, da bosta z novim v. d. direktorjem Policije čim prej pozvala Evropsko javno tožilstvo, da konča postopke proti Darku Muženiču, ki je bil očitno kandidat za ponovno vodenje NPU, a ga je ta postopek pri tem obremenjeval (Muženič naj bi z goljufijo oškodoval Evropsko unijo, s tem pa si omogočil pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini 60 tisoč evrov, op. p.). Tedaj še kandidatka za notranjo ministrico je predsedniku vlade razložila, da za to v nobenem primeru ni pristojna, direktor Policije pa tudi ne.

Prvi posredni pritiski so se začel konec oktobra. Ministrica je dobila nenavadno sporočilo PR-ovke Gibanja Svoboda Vesna Vuković. Spraševala je, ali je smotrno prijaviti uničevanje plakatov (šlo je za plakate v referendumski kampanji pred odločanjem državljanov o RTV, dolgotrajni oskrbi in oblikovanju vlade) na Policijsko postajo Nova Gorica, pri čemer je Vesna Vuković namigovala na dejstvo, se “itak ve”, kdo je tam vodja (namigovala je na komandirjevo domnevno naklonjenost SDS). Ministrica je odgovorila, da je prijava absolutno smiselna, ker ni nobenih podatkov o tem, da Policijska postaja Nova Gorca ne deluje profesionalno. Ministrica je bila sicer začudena nad nenavadno komunikacijo, PR-ovci političnih strank namreč po navadi ne poskušajo neposredno komunicirati z ministri, sploh pa ne o internih zadevah političnih strank.

V začetku novembra (7.) 2022 je sledilo sporočilo predsednika vlade. Napisal je, da je zaskrbljen nad kadrovsko politiko v Policiji, da mu ni prav nič všeč. Zato sta imela 10. novembra sestanek v prostorih vlade. Golob ji je povedal, da v. d. direktorja Policije ni opravil naloge čiščenja “janšistov” s Policije, da to pomeni izdajo, saj ima okoli sebe še vedno neustrezne ljudi, pri čemer je na presenečenje ministrice podrobno naštel imena vseh sodelavcev. Iz tega je bilo očitno, da premier informacije dobiva od direktorja NPU Darka Muženiča. Povedala mu je, da gre v vseh primerih za karierne policiste, strokovnjake, ki opravljajo svoje naloge, predsednik vlade pa ji je zatrdil, da gre po njegovih informacijah v določenih primerih za “speče celice” stranke SDS.

V. d. direktorja Policije Boštjan Lindav ni pristal na politično diskriminacijo sodelavcev oziroma ni izpolnil nezakonitega “ukaza” predsednika vlade o čiščenju t. i. janšistov (Slika: zajem zaslona 24ur)

14. novembra je ministrica odgovarjala na interpelacijo, pri čemer dobila prve informacije, namigovanja da Vesna Vuković in Damir Črnčec pripravljata medijski konstrukt za njeno odstavitev, kar je v komentarju Gregorja Repovža prvič potrdila Mladina. Kot je bilo razbrati iz dosegljivih informacij, naj bi Vesna Vuković po medijih širila informacije, da je Tatjana Bobnar prestopila v SDS, da je “popolnoma Janševa”, zato se izogiba menjavam domnevnih kadrov SDS, kar je bila popolna laž, bizarnost.

Po interpelaciji so se nekateri ministri iz kvote Svobode, ki so ocenjevali, da so v nemilosti pri Vesni Vuković, redno dobivali v pisarni Sanje Ajanović Hovnik. Prisotni so bili še Bojan Kumer, Matej Arčon, Daniel Bešič Loredan in Andrej Ribič, ki je ministrici predal pismo z dokazi, da je za medijskimi konstrukti Damir Črnčec.

16. novembra 2022 jo je poklical Miloš Milović, zasebni “svetovalec” premierja za varnost, in zahteval, da Policija zaposli določeno osebo, ker bo menda varnostnik pri predsedniku vlade. Policija je o tem podala negativno mnenje, Milovič pa je želel, da se to spremeni. Rekla mu je, naj preneha s klicarjenjem po policiji, saj je to kadrovska korupcija, vsa imenovanja pa so pristojnosti direktorja Policije. Kmalu zatem je predsednik vlade zahteval zamenjavo Martina Jazbeca, vodjo uprave za policijske specialnosti, ni pa obrazložil zakaj, dejal je samo, da se to nemudoma stori. Tega seveda ni storila. Tudi sicer je bilo osebno varovanje premierja posebno kritična tema, saj je želel organizirati varovanje izven sistema policije (menda zato, ker iz policije uhajajo informacije, policiste je krivil tudi za objavo slik njegov otrok na sicer uradnem obisku v Bruslju), za kar bi po mnenju ministrice morali spremeniti zakon, česar niso storili. Ministrica je premierju predstavila svoje mnenje, da takšna organizacija pomeni nesprejemljivo nezaupanje do Policije, kar gotovo ni dobro, saj so policisti profesionalci, ki korektno opravljajo svoje delo. Premier je vztrajal pri svojem in zaključil, da je to že odločeno ter da o tem ne bo več razpravljal.

28. novembra je imela nov pogovor z Robertom Golobom v njegovi vladni pisarni. Tokrat na temo poslansega vprašanja Žana Mahniča v zvezi z varovanjem predsednika vlade. Golob jo je obtožil, da sta vprašanje Mahniču “pripravila” ona osebno in v. d. direktorja Policije Lindav. Poskušala mu je razložiti, da to nima nobene veze z realnostjo, da je vse skupaj absurdno, bizarno. Premier ji je ne glede na vsa zagotovila in pojasnila odvrnil, da je sedaj očitno “zadeva” med njima na osebni ravni, da gre za stvar njegove osebne varnosti, družine, eksistence, da bo naredil vse, da družino zaščiti. Bila je šokirana, presenečena, saj sploh ni vedela, o čem govori, o kakšnih grožnjah … Povedal je še, da je zaupanje do konca porušeno, da je 10. novembra že dobila rdeči karton, da ji ne zaupa več. Odgovorila mu je, da je njeno zaupanje izgubil tudi on, zato je najbolje, da se razidejo.

Premier je ministrici očital, da je ona v ozadju poslanskega vprašanja Žana Mahniča (SDS). To se ji je zdelo absurdno in skregano z realnostjo. S tem bi se verjetno strinjali tudi vsi poznavalci slovenske politike. (Slika: SDS)

Zatem pa je predsednik vlade presenetljivo dejal, da je še možnost za povrnitev njegovega zaupanja, ampak da mora za to nekdo izgubiti službo, ta nekdo pa je Martin Jazbec. Takoj mu je povedala, da ne bo kupovala zaupanja na tak način, da za odpustitev Jazbeca ni nobenega razloga in da je kadrovanje v vsakem primeru v pristojnosti direktorja Policije.

30. novembra je na prireditvi v Portorožu k njej pristopil Boštjan Poklukar, ki jo je opozoril, naj pazi, kaj dela, ker da jo opazujejo.

1. decembra je bila prek portala N1 sprožena medijska komunikacija, da ministrica nima več zaupanja predsednika vlade.

5. decembra je imela zadnji pogovor s predsednikom vlade. Naložil ji je pripravo poročila o pritiskih na ministrico in na Policijo, tega naj pripravi Lindav. Povedala mu je, da bo v poročilu navedla, da ji je predsednik vlade izrecno povedal, da lahko pridobi zaupanje, če bo poskrbela za odpustitev Martina Jazbeca, da bo izpostavila nasprotovanje ljudem, ki so vrhunski policisti, strokovnjaki.

Golob je odreagiral z vprašanjem, ali želi, da se v vlado vrne Janez Janša, on pa dobi ustavno obtožbo. Rekla, da ne želi nič slabega, da so obljubili drugačno, strokovno, zakonito, transparentno politiko, temu pa sedaj ni tako, da je v bistvu sedaj še slabše, ker se govori eno, dela pa drugo.

Poročilo o pritiskih sta dan zatem z Lindavom oddala vsak posebej. 8. decembra je sledilo sporočilo za javnost Gibanja Svoboda, v katerem so trdili, da gre s strani ministrice za izdajo zaupanja, objave korespondence, iztrgane iz konteksta, opravičevanje različnih pritiskov, ki naj bi bili samo “iskreni pogovori”, kar pa seveda ne drži, ker je predsednik vlade dajal navodila v nasprotju z zakonom in se je tega zavedal.

8. decembra je podala prijavo na KPK in tožilstvo, dan zatem je odstopila.

Po odstopu je sledila obsežna kampanja osebne diskreditacije, s katero je bil povezan tudi sedanji minister Poklukar, ki se je dokazano dobival z novinarji in širil informacije o njenem osebnem življenju, neresnice o njenem načrtovanem rušenju vlade. V diskreditacije se je osebno vključil tudi predsednik vlade, ki je medijem razlagal neresnice, da je ministrica odstopila, ker je v osebni stiski, da razmišlja neracionalno, da je bilo njuno sodelovanje šest mesecev odlično, potem pa se je zgodilo nekaj nerazumljivega… Minister Poklukar je sicer po njenem mnenju izbral novega direktorja Policije, ki gotovo ne izpolnjuje pogojev, a o tem bo na koncu odločilo sodišče. Proti Senadu Jusiću sicer nima nič, saj ga je sama, ko je bil Poklukar minister v Šarčevi vladi, predlagala za policijskega atašeja v Rimu, pa ga minister ni potrdil.

Vse sporne pritiske predsednika vlade je Tatjana Bobnar predstavila svoji ožji ekipi, v kateri so ocenili, da so v teh očitno tudi elementi kaznivih dejanj. Po besedah vodje njenega kabineta Vesne Drole jo je državna sekretarka Tina Heferle pozivala, da če “jo bodo tako jebali”, naj gre sama z vso zgodbo v medije. Ko je bil 7. decembra objavljen odgovor vlade na poročilo Lindava, je Tina Heferle (via Drole) sporočila, da je Golob prasec, ki laže in je treba odreagirati.

Tudi državni sekretar Branko Lobnikar je poudaril, da delajo zelo dobro, ampak imajo na drugi strani nekoga, ki svet vidi popolnoma drugače, tudi če naredijo obredni harakiri, bo Golob naprej tumbal svoje.

Je pa Lobnikar pozneje obrnil ploščo in javno ocenil, da političnih pritiskov na ministrico ni bilo. Podobno si je “premislila” tudi državna sekretarka Tina Heferle. Ta je ministrici sicer večkrat povedala, da če odstopi, tudi ona avtomatsko izgubi službo, a nima nove in bo izgubila tudi službeni avto, zato ne ve, ali naj sedaj kupi novega. Branko Lobnikar pa je tudi povedal, da je vsak mesec, ko dobi plačo državnega sekretarja, zanj dober mesec, ker ima veliko stroškov s svojim življenjem.

+++

UREDNIŠKI DODATEK

Za piko na i so v medije pricurljale še informacije iz zaprtega dela zaslišanja Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava, ki so v nahrbtnik Roberta Goloba dodale še nekaj kilogramov novih grehov. Oba zaslišana sta namreč potrdila, da je predsednik vlade pred referendumi konec novembra 2022 od direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije (SOVA) zahteval, da nekoliko “odloži” aretacijo domnevnih ruskih vohunov, ker bi ta informacija v medijih pred referendumsko nedeljo zmedla fokus volivcev. Zaradi tega je v Državnem zboru danes sklicana tudi nujna seja Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Predsednik vlade se je v poskusu nevtralizacije poplave očitkov, razkritih zlorab oblasti in informacij o hudih napetostih znotraj Gibanja Svoboda, sinoči PR-ovsko sinhronizirano pojavil v Odmevih na nacionalki in pri Urošu Slaku v 24ur zvečer. Očitno razburjen in tudi zmeden je med nespoštljivim prepiranjem z voditeljema povsem neprepričljivo zanikal vse očitke, na neposredna vprašanja pa ni želel odgovarjati. Tatjano Bobnar je ponovno obtožil laganja, medije pa izkrivljanja dejstev. Po njegovem v Gibanju Svoboda ni nobenih trenj, v vladi tudi ne. Za neučinkovitost vlade pa so seveda krive poplave. Vzporedni svet predsednika vlade je očitno vsak dan dlje od realnosti, zato lahko pričakujemo začetek resne politične krize, ki se bo končala zgolj z Golobovo odstavitvijo ali odstopom.