Ključnik: referendum
Pogled iz Bruslja – Kako evropski mediji ocenjujejo slovenske akrobacije z Natom?

Pogled iz Bruslja – Kako evropski mediji ocenjujejo slovenske akrobacije z Natom?

Ni trajalo dolgo, da so se evropski mediji začeli ukvarjati s slovenskimi akrobacijami glede obrambnih izdatkov in morebitnega izstopa iz Nata. Trajalo je sicer kar nekaj dni, ker mnogi niso verjeli tem neverjetnim informacijam in so na vseh možnih koncih in krajih, tako pri politikih kot pri lokalnih medijih, preverjali, ali je napoved referenduma o izstopu iz Nata nekakša šala, lažna novica, poceni ruska propaganda… Bruseljski Politico, ki je pogosto tudi nekakšen neformalni glasnik razpoloženja v bruseljski politiki, je na to temo pripravil precej “poučen” članek, ki lepo kaže, kako se slovenska vladajoča politika igra z usodo, ugledom Slovenije in njenim razvojem.

Morda bi morala prihodnjo vlado voditi Levica?

Morda bi morala prihodnjo vlado voditi Levica?

Stranka Levica, ki ima Nato globoko v želodcu, je izgubila referendumsko vojno že po prvi bitki. Ampak lahko smo prepričani, da ne bodo odnehali. Včasih se mi zdi, da bi morala Slovenija v nekem momentu enostavno prevzeti tveganje in Levici omogočiti, da prevzame oblast oziroma sestavi vlado. Sliši se povsem noro, vem, in tudi grška izkušnja s Sirizo kaže, da skrajna levica, če pride na oblast, že v pol mandata naredi toliko škode državi, da gre človeku na jok. Vendar pa včasih pomaga samo šok terapija in slovenska demokracija očitno potrebuje takšen pretres, da bi dojela, s kakšnim ekstremizmom ima opravka pri Levici, ki že kot manjšinska vladna stranka povzroča škodo na področjih, ki jih obvladujejo njeni ministri.

“Izid, ki bi bodisi nasprotoval tisti zavezi, ki jo je Slovenija že dala zvezi Nato, bodisi da bi celo volivci zavrnili članstvo v zvezi Nato, bi v mednarodnem pravu ustvaril novo mednarodno pravno dejstvo in slovenska vlada, pa ne samo slovenska vlada, ampak Republika Slovenija bi v celoti izgubila kredibilnost v tem zavezništvu.”

“Izid, ki bi bodisi nasprotoval tisti zavezi, ki jo je Slovenija že dala zvezi Nato, bodisi da bi celo volivci zavrnili članstvo v zvezi Nato, bi v mednarodnem pravu ustvaril novo mednarodno pravno dejstvo in slovenska vlada, pa ne samo slovenska vlada, ampak Republika Slovenija bi v celoti izgubila kredibilnost v tem zavezništvu.”

Pravnik Matej Avbelj je izpostavil dejstvo, da je populistično igračkanje z mnenji državljanov, ki pogosto temeljijo...

Marčeve Ide v juliju ali kako so v hrbet zabodli Roberta Goloba

Marčeve Ide v juliju ali kako so v hrbet zabodli Roberta Goloba

Morda pa ni naključje, da so bivši komunisti in podmladek Rdečih Kmerov ravno na ameriški dan neodvisnosti pokazali Natu in Združenim državam dvignjeni sredinec. To, da so z referendumom o dvigu obrambnih izdatkov uspeli izključno zaradi kolaboracije Nove Slovenije in SDS, jih očitno ne moti. Kot tudi to ne, da so s tem zabodli v hrbet lastnega premierja in sprožili morebiten razpad vladne koalicije. Stranka Levica namreč doživlja Nato izključno kot simbol zahodnega triumfa nad nekdanjo Sovjetijo, danes reinakrnirano v Putinovi osvajalski Rusiji, hkrati pa ob populističnem poudarjanju negativnih posledic članstva v zavezništvu ne ponujajo nobene alternative.

Blef “dvojne rabe”

Blef “dvojne rabe”

Državni zbor je s precej bornim rezultatom in udeležbo pri glasovanju, 38 poslancev je glasovalo za in 6 proti, prejšnji teden potrdil vladno resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva dvig izdatkov za obrambo na 3 % BDP, kar pomeni na približno 2 milijardi evrov na leto. Sicer še vedno manj kot zahteva NATO, kar bo postala politična zgodba sama po sebi. Vlada se je s svojo klasično blefersko strategijo sicer (spet) ujela v svojo past: zavezništvu NATO in EU z neko votlo resolucijo obljublja realen dvig obrambnih izdatkov, domači javnosti pa vzporedno “prodaja” t. i. dvojno rabo dodatnih investicij v obrambo, s čimer bolj ali manj odkrito sporoča, da bomo nekako “nategnili” zaveznike z kreativnim računovodstvom.

Nepravilna volja ljudstva

Nepravilna volja ljudstva

V nedeljo malce pred sedmo sem privihral na volišče, da izpolnim svojo državljansko dolžnost. Golobova vlada v koalicijski pogodbi namreč promovira aktivno državljanstvo, zato sem še bolj navdušen šel na volišče, kamor sicer hodim ob vsakem vabilu volilne komisije, ne glede na barvo aktualne vlade. Vmes so javnost sicer poskušali zmesti z nekakšnim bojkotom referenduma, ampak se mi je zdelo, da bo udeležba vseeno pravo dejanje. Ne glede na lepo pomladno nedeljo so bila moja pričakovanja upravičena. Večina volivcev je po vikend izletih na volišča prigrmela tam nekje po pol sedmih. Povedali so svoje mnenje. Bolj jasno ne gre. Rezultat pa šokanten za svobodne vladne pesnike, ki so ta dan menda preživljali v Tivoliju, brali knjige na jahtah ali pri prijateljih v Istri. Izhodno strategijo iz tega debakla še oblikujejo.

Izjemne pokojnine za izjemno dobro povezane posameznike

Izjemne pokojnine za izjemno dobro povezane posameznike

Novi zakon o “izjemnih pokojninah”, o katerem bomo v nedeljo odločali na referendumu, oblasti še vedno daje pravico do arbitrarnega odločanja. Kajti pokojnina izjemnemu umetniku ne pripada avtomatično, ko izkaže svojo izjemnost v skladu z določbami zakona, ampak si jo bo moral prislužiti z všečnostjo raznim komisijam, ki podeljujejo relevantne nagrade, kot tudi ministru za kulturo. Umetnika od udobne starosti loči sklep ministra za kulturo, pred tem pa še naklonjenost državnih organov oziroma “strokovnih komisij” in podelitev nagrad, ki ga kvalificirajo kot kandidata za izjemno pokojnino. To dejstvo umetnika gotovo ne bo motiviralo, da bi bil od prejema nagrade, ki ga kvalificira za izjemno pokojnino, do upokojitve kritičen ustvarjalec, neizprosno zvest svojemu umetniškemu kredu in nazorskim načelom. Tu ne gre za levico ali desnico, pač pa za sistem, ki vse bolj utrjuje odvisnost umetnosti in ustvarjalcev od vsakokratne oblasti in njenih organov. Posledice so strašne: udobni konformizem in odvisnost od državne milosti.

O prvem maju, tehnofevdalizmu in južnem otoku

O prvem maju, tehnofevdalizmu in južnem otoku

Bistvo slovenske hipokrizije s prvim majem je, da ga je oblast ukradla delavcem, da bi se lahko kitila s svojimi zaslugami. Če hočete dokaz popolne kontinuitete s socializmom, sem vam ga pravkar ponudil. Nič se ni spremenilo, nič. Oblast si še vedno jemlje pravico, da se razglaša za ljudsko, za naslednico ljudske in proletarske revolucije – in zato si domišlja, da je prvi maj njen praznik. In zato za prvega maja na slovenskih ulicah ne boste videli delavskih protestov in shodov, ampak bodo z odrov mahali t.i. predstavniki ljustva in moralizirali o socialnih in delavskih pravicah, pa še malo o socializmu, pravici in solidarnosti.

Zakaj vlada omejuje aktivno volilno pravico nekaterim Slovencem po svetu?

Zakaj vlada omejuje aktivno volilno pravico nekaterim Slovencem po svetu?

Med velikonočnimi prazniki je Državna volilna komisija (DVK) sprejela odločitev, da za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke, ki ga predlaga SDS, tokrat izjemoma ne bo odprla volišč na naših diplomatsko-konzularnih predstavništvih v Bernu, Canberri, Clevelandu, Ottawi in Torontu. Odločitev naj bi bila sprejeta na predlog Ministrstva za evropske in zunanje zadeve, razlog naj bi bilo dejstvo, da na omenjenih predstavništvih ni bilo moč sestaviti volilne odbore. Na omenjenih voliščih so naši izseljenci in zdomci uveljavljali svojo ustavno volilno pravico vse do sedaj.