Predsedniške volitve v Združenih državah niso le novica tedna, ampak bodo tako ali drugače zaznamovale ves november, v primeru izjemno tesnega rezultata pa bržkone še naslednja dva meseca. Ni izključeno, da se bo ponovila ena izmed preteklih zgodb, ko je šlo za očitke o volilnih poneverbah, možno je tudi ponovno štetje glasov v najbolj “spornih” volilnih okrajih. Pred štirimi leti je imel Donald Trump toliko težav z volilnim rezultatom, da ga dolgo ni bil pripravljen sprejeti, kaj šele ponotranjiti. V nekem trenutku se je celo zdelo, da ne bo sprejel poraza in priznal volilnega rezultata. Toda občutki so eno, spektakel pa drugo (za Američane so volitve zabava in praznik demokracije), ključno pa je spoznanje, da si v Ameriki noben politik ne more privoščiti, da ne bi priznal zakonitosti in legitimnosti volitev.
Evropejcem je to včasih nekoliko težko razumeti. Elektorski sistem po drugi strani ne pomeni nujno, da je zmagovalec dejansko dobil največ glasov v absolutnem smislu. Leta 2000 je demokrat Al Gore prejel 543.895 več glasov od republikanca Georgea W. Busha, a je slednji zmagal, ker je imel od zahtevanih 270 elektorjev enega več (Gore jih je dobil 266). Ob tako neverjetno majhni razliki se je Florida spremenila v pravo bojišče, kjer so šteli in ponovno šteli glasove, Gore je vlagal tožbe in pritožbe, nič manj agresivni niso bili Bushevi odvetniki, ki so zadevo na koncu pripeljali do Vrhovnega sodišča in slednje je imelo v zadevi Bush vs Gore tudi zadnjo besedo.
Vrhovni sodnik John Paul Stevens, ki je bil takrat star častitljivih osemdeset let, se z odločitvijo večine – rezultat je bil 5 proti 4 v korist Busha – sicer ni strinjal in je v svojem odklonilnem ločenem mnenju (vir) po mojem povzel bistvo dileme:
“Tisto, na čemer mora temeljiti pritožnikov celotni zvezni napad na volilne postopke na Floridi, je neizraženo pomanjkanje zaupanja v nepristranskost in sposobnost zveznih sodnikov, ki bi sprejeli kritične odločitve, če bi se štetje glasov nadaljevalo. V nasprotnem primeru njihov položaj nima nobene vrednosti. Večinska podpora temu stališču Vrhovnega sodišča lahko samo posodi verodostojnost najbolj ciničnemu ocenjevanju sodniškega dela po vsej državi. Zaupanje v mož in žene, ki upravljajo sodni sistem, je resnična hrbtenica vladavine prava. Čas bo nekoč zacelil rano, ki jo je temu zaupanju povzročila današnja odločitev. Četudi morda nikoli ne bomo z gotovostjo vedeli, kdo je zmagovalec letošnjih predsedniških volitev, pa je popolnoma jasno, kdo je poraženec: to je zaupanja nacije v sodnika kot nepristranskega varuha vladavine prave (judge as an impartial guardian of the rule of law).”
Sintagma “nepristranski varuh vladavine prava” (pri nas bi rekli pravne države) se povsem prilega tudi vlogi četrte veje oblasti, za katero smo vedno mislili, da je najmočnejša, najbolj neodvisna in profesionalna ravno v Združenih državah. Mediji kot “nepristranski varuhi pravne države” oziroma interesov javnosti, če smo nekoliko konkretnejši, so podobno kot sodstvo hrbetnica svobodne, odprte in predvsem demokratične družbe. Tu pa naletimo na problem, za katerega lahko empirično ugotovimo, da se sčasoma le povečuje, odgovornosti za to pa nikakor ne moremo prevaliti na poplavo lažnih novic na družbenih omrežjih.
Že v letih 2016 in 2020 so se skoraj vsi ameriški “mainstream” mediji začeli obnašati preveč aktivistično, politično pristransko, da bi lahko ohranili sloves nepristranskih in korektnih poročevalcev političnega dogajanja. Nič ni narobe, če medijska hiša velja za liberalno, konservativno ali progresivno; konec koncev to od nje pričakujejo tudi njeni bralci, gledalci, spletni uporabniki in poslušalci. Vendar je mnenjska orientacija vseeno nekaj drugega od kontaminiranosti celotne vsebine s politično ali celo osebno propagando. Virus te kolektivne psihoze je letos v ZDA presegel najbolj pesimistična pričakovanja, vse je bilo podrejeno enemu samemu cilju: pomagati kandidatki za Belo hišo, da premaga nasprotnika, ki ga washingtonski establishment ne prebavlja. Tako zelo ga ne prebavlja, da bi ga z veseljem obsodili in poslali v zapor, če bi bilo to mogoče, vendar v pravni državi stvari ne potekajo arbitrarno.
Pri ameriških dnevnikih je prednost Kamale Harris precejšnja, precej bolj so ji naklonjene tudi medijske korporacije, denimo CNN, BBC …
V teh kritičnih časih za nepristransko medijsko poročanje bi lahko na prste ene roke našteli medije, ki so ohranili hrbtenico in se niso postavili na nobeno stran. Kot vemo, so redki, ki so podprli Trumpa, večina pa Kamalo Harris. Med tistimi, ki so zmogli toliko integritete in se postaviti nad pritlehno medijsko kampanjo ter zavzeti nevtralno držo, so “lokalni” The Minnesota Star Tribune, LA Times in Washington Post. Slednji je odločitev objavil šele pred kratkim (vir). To se ni zgodilo že več kot štirideset let, pravijo pri mediju, katerega lastnik je milijarder Jeff Bezos. Sklep sicer ni bila soglasen, nekateri člani uprave so do zadnjega navijali za kandidatko, ki jo podpira tudi večina drugih ameriških mainstream medijev. En član uprave je zaradi odločitve, da bo medij nevtralen in svojim bralcem ne bo “svetoval”, koga naj volijo, celo odstopil.
Bottomline, kot bi rekli Američani, je neokusna, nezdrava simbioza, ki se je razvila v zadnjih osmih letih med dobršnim delom mainstream medijev ter delom politike, točneje Demokrati. Včasih bi rekli, da je sramotno, če se medij valja v postelji s politiko, sploh zato, ker dobro vemo, kdo ima od tega največ koristi in kdo je na koncu dneva – presstitute. Ne, to ni prostitucija, kot je pred leti nek slovenskih politik vulgarno označil novinarki, ki mu nista bili po volji. Govorimo o presstitution, aktivisti te nove doktrine v medijih pa so novinarski prostituti.
Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo bi bila lahko strateška prednost Slovenije, vendar je vprašanje, če bi jo znala izkoristiti. V času Trumpovega prvega mandata (2016-2020) smo se obnašali, kot da se sramujemo Melanie …
Vendar pa danes ne govorimo o slovenskih medijih, nihovih urednikih, urednicah ali novinarjih oziroma novinarkah. Govorimo o fenomenu ameriške medijske kapitulacije. Govorimo o vdinjanju politiki celo tistih nekoč uglednih medijskih hiš, za katere si njihovi nekdanji lastniki verjetno ne bi nikoli mislili, da bodo enkrat padli tako nizko. Mediji, lastniki in novinarji, ki so v prejšnjem stoletju preživeli pritiske, afere, škandale in poskuse utišanja po sodni poti – najbolj notoričen primer je The Pentagon Papers -, so namreč v 21. stoletju dobili naslednike, ki so navadni politični aktivisti. Vseeno, za koga, v tokratnem primeru pač za Demokrate oziroma Kamalo Harris, kdaj drugič pa za Republikance in nekoga, ki se ne bo pisal Trump. V vsakem primeru pa so si za dolgo dolgo časa zapravili ves kapital, ki so si ga pridobili z desetletji poštenega poročanja in skrbi za najvišje profesionalne novinarske standarde.
Integriteto, ki so jo gradili več kot stoletje, so podrli v nekaj letih. Posledice tega samouničujočega dejanja bodo v celoti opazne šele čez čas. Gotovo pa je nekaj: ameriški mediji so s tem izgubili privilegij, da lahko moralizirajo drugim o svobodi tiska in neodvisnosti. Če sem lahko nekoliko vulgaren: jebejo naj se s svojimi lekcijami o neodvisnem žurnalizmu in pokončnih urednikih!
Ameriški uredniki, da lastnikov niti ne omenjamo, ki se niso bili sposobni distancirati od političnega opredeljevanja in aktivizma, zagotovo nimajo nobene pravice, da bi očitali svojim ruskim kolegom, da so podložniki Vladimirja Putina. Kdo jim daje avtoriteto, da moralizirajo o medijski svobodi v državah, ki so bodisi avtoritarne (Rusija, Kitajska, Iran, Venezuela, Kuba, Belorusija …) bodisi zanje uporabljajo izraz “iliberalne demokracije” (Madžarska, Turčija, Srbija, Gruzija …)?
Ameriške predsedniške volitve so seveda notranjepolitični dogodek Združenih držav in nanje Evropejci nimamo prav nobenega vpliva. Ko gre za vprašanje nacionalnega interesa, za Slovenijo zmaga Kamale Harris ne bi pomenila nič drugega kot status quo. Nadaljevanje neokonservativne zunanje politike zadnjih štirih let. Na drugi strani pa bi nam Trumpova vrnitev v Belo hišo lahko koristila, če bi jo naša vlada seveda znala izkoristili. Toda zanašati se na to bi bilo najmanj tako naivno kot trditi, da je Kamala Harris v resnici dobra levičarka, ki bo rešila ameriško demokracijo pred populizmom.
Tale je fantastična:
V ZDA in EU so že pred dvema letoma prepovedali vse ruske medije.
Danes v novicah trobijo, da obveščevalne službe opozarjajo, na ruske dezinformacije pri volitvah.
Ja kako… ? Od kje ?
Kot je izjavil Hitler, večja kot je laž, bolj ji ljudje verjamejo…
Zgleda, da že vnaprej pripravljajo teren, če ne bo pravi izvoljen, bodo spet krivi.. kdo ? ..ja Rusi.
hahaha
Še bolj fantastična je pa tale, da imajo v vseh trafikah Rusije na razpolago neomejeno število zahodnega tiska, da o TV ne govorimo, ker je tričetrt medijev Zahodnih a ne.
Politkovskojo so vampirju vrgli skozi okno za njegov rojstni dan.
da imajo neomejeno zahodnega tiska ???
hahahahahaha, saj ga še pri nas ni.
Koliko ti ajatolah plačuje za laganje ?
Mile pa saj si ti njihov inform- birojevec, saj ti nas obeščaš, ali se tega ne zadedaš ?
🙂 🙂
Če se navežem na ameriške medije, kaj pa je tu v naših krajih drugače. RTV in Pop TV obvladujeta veliko več, recimo dve tretjini medijske krajine s provladnimi radio postajami vred. Planet TV in TV pa tako tako. Nova 24 mogoče 10%. Tiskane medije kot Delo nadzira Petrč, Večer in Dnevnik levo krilo. Rumeno opravljanje pa itak tudi bolj kot ne levo. Ostane samo Demokracija in Domovina in še bolj leva Mladina, Vsaj na netu je slika nekoliko bolj uravnovešena. Lastniki Popa so Čehi in odvisni od provladnih levih financ. RTV vemo. Planet madžarski, tudi najbrž vsaj deloma, v časopise se ne bom spuščal je pa Mladinin lastnik baje v Luxemburgu. Kot omenjeno ostanejo portali, podkasti itd. in tu je zadeva nekoliko bolj uravnotežena. Recimo, suma sumarum vodi leva stran v najslabšem primeru proti desni 75:25, če se izrazim po košarkarsko. Če pa kdo misli, da je zadeva drugačna pa tudi prav. Ne razumem, kaj je na temu portalu tako desno, da nekatere moti. Aja vojna v Gazi in Ukrajini. IN isti komentatorji podpirajo kao napadene v Gazi, napadeno Ukrajino pač ne. Ko pa omeniš dvojne vatle je pa takoj ogenj v strehi, mar ne gospoda.
Citiram:
Damijan blog:
Absolutno se strinjam s prof. Jeffreyem Sachsom, zakaj – kot dolgoletni volilec demokratov – tokrat ne bo volil za nikogar. Harrisova in Trump sta dve zelo slabi izbiri. Na negativni strani: oba močno podpirata genocid v Gazi. Na pozitivni strani: Harrisova ima socialni program in program za zaščito šibkejših družbenih skupin, vendar pa bi nadaljevala podporo umiranju Ukrajincev za ameriške interese; Trump bi uničil socialne programe, zanima ga le znižanje davkov za premožne, bi pa pripomogel z zaustavitvi umiranja Ukrajincev za ameriške interese in ob njegovi zmagi je verjetna hitrejša erozija dušečega ameriškega vpliva na Evropo.
“Neither is qualified. Both deserve to lose.”
Video: Prof. Jeffrey Sachs Q & A at Cambridge Union as published on Oct 30 2024
Starting at 48:06 min (automated transcript, slightly edited):
Sachs:
I will not vote for a candidate that doesn’t meet the minimum threshold for being president of the United States and we have two candidates, lead candidates, that don’t. And so I decided I’m not voting – period. Because I want a candidate that actually has some possibility of doing something.
Now maybe they will but not based on what they say every day.
It is a profession of love for Israel’s murderous reign in the Middle East. Okay, by itself I wouldn’t support that. That’s enough for me because Israel is committing a genocide in Gaza and it’s sickening and it’s obvious and we see it every day. And if a candidate can’t figure out to say something about then I can’t support them. Period.
But then Kamala Harris, who would normally be my candidate because I was a lifelong Democratic Party voter. Although with great disappointment whether they won or lost. Because when they won I was disappointed with what they did. When they lost I was disappointed that my candidate lost. So I’ve never been happy for a while about us politics.
It’s been five miserable presidents as far as I’m concerned from Clinton, Bush, Obama, Trump, Biden, awful all of them. They brought us to the brink of nuclear war. I can’t forgive them for that kind of recklessness.
But when it comes to Ukraine Harris says we stand with Ukraine. Just everybody understand what does it mean to stand with Ukraine, like Boris Johnson stands with Ukraine. It means 2,000 Ukrainians killed or wounded severely every single day. That’s not standing with Ukraine. That is standing with the destruction of Ukraine. It’s exactly the opposite. And so that’s a purely Orwellian idea that we’re standing with Ukraine by continuing this war.
And that’s what she says because she doesn’t seem to have any idea other than what she’s told to say or she says her ideas. And either way I can’t vote for her.
And with Trump – don’t even get me started.
So the answer is I don’t see either of them based on what they’re saying right now doing much.
But I think there’s another point that is important in this. I’m not without hope for a quite different reason and that is that our politics is not determined by American presidents. Our politics is determined by the Security State apparatus. And what is happening right now is not in America’s security interest and so they could change their mind.
President Putin said something actually very interesting in an interview in 2017, I think in Figaro. By the time he had three presidents as his counterparts, Bush, Obama and Trump, and he said to this French reporter in 2017.
He said: “You know I’ve dealt with three American presidents. Now they come into office with ideas but then men in dark suits and blue ties come to tell them how the real situation is and you never hear of those ideas again.”
And this is from a very tough-minded leader who was himself KGB he understands how the American system works very well. He understands what the CIA means for American foreign policy. He understands that American foreign policy is very deeply rooted.
It’s not this one wins then Obama changes everything and then Trump comes in and changes nothing like that. By the way this has been a consistent foreign policy arguably since 19 certainly since 1991 and arguably since 1945.
Sachs je vcasih miel objavljen kak tekst tudi na tem portalu, ampak potem se je to koncalq ker je urednizstvo na strani Ukrajine, Jeffrey pa bolt na ruski strani.
Fair enough.
Ampak se vseeno to ne pomeni da Jeffrey nima prav glede ameriskih volitev!
Sachs ni na ruski strani, Sachs je na strani zdrave pameti. Jasno mu je, da je vojna v Ukrajini posledica ameriškega imperializma, širjenja Nata proti ruskim mejam in etničnega čiščenja oziroma genocida nad ruskim življem v Ukrajini.
Vojna v Ukrajini je izbruhnila z državnim udarom v Ukrajini leta 2014, ki ga je zrežiral Washington, cilj pa je zrušenje Ruske federacije ali vsaj sprememba režima v Kremlju, kar je Biden jasno in glasno povedal.
Sachsu je tudi jasno, kar koristnim idiotom, ki podpirajo ameriško proksi vojno zoper Rusijo v Ukrajini, ni jasno, da ta vojna lahko preraste v 3. svetovno vojno in uničenje človeštva v jedrski vojni. Samo norec je pripravljen tvegati ta scenarij.
Sachs who?
Gunter je bil ta pravi od Sachsov…..
Indeksi so v rekordih…..
take rest….😘
Ali se motim, da je to tisti Sachs, ki je reševal inflacijo v Jugovini, ki je potem razpadla, jugovina namreč. Samo vprašam?
ta je ja…..
resni in sposobni ljudje se ne pečajo s kriminalci na Balkanu in v Rusiji…
Sachs je bil ekonomski svetovalec treh generalnih sekretarjev OZN in številnih držav. Ima 42 častnih doktoratov, ki so mu jih podelile univerze vsepovsod po svetu.
Zaradi mene jih ima lahko tisoč, saj jih je imel tudi Tito, pa Ceauesesco in še mnogi podobni kalibri. Kako pa je z OZN in njih sposobnimi generalnimi sekretarji pa nima smisla. Edini res pravi G.S. je bil v letalski nesreči umrli Dag Hammarskjold, Vsi poznejši pa so prej kot ne samo nesposobne marionete, vodene tako z vzhoda kakor zahoda. Da ne štejem nemškega oficirja, ki se Je sicer vojskoval v Srbiji. Je pa pomagal, očitno pri razpadu jugovine. Kako pa je ukrotil nekaj tisoč procentno inflacijo v Boliviji, pa si lahko vsak samo predstavlja. Ker je Bolivija še vedno med najrevnejšimi državami.
Koga briga, kaj ti misliš. Koji si ti faktor…
GOD BLESS AMERICA 🇺🇸
Trenutno Ameriko obvladujejo satanisti, tako da bi ji kak božji blagoslov prišel še kako prav.
Dilerji iz kloake so zadnji za “etično-duhovne” sodbe…..🍌
Tudi tebi ne bi škodil kak blagoslov, da bi ti malce razsvetlil omračeni um.
Odgovor enak prejšnjemu…..🍌
Pozabil si dodati: odogovor enak prejšnjemu IDIOTSKEMU odgovoru.
Bravo točno tako. Se strinjam. Saj priznam, da sem samo navaden butelj, ki pa nekaj le ve. Saj konec koncev res ni pomembno, vendar so ga takratni Yu mediji povzdigovali v nebo. Samo toliko.
Če me spomin ne vara, je Peterle v vlog premiera Demosove vlade povabil Sachsa v Slovenijo, Drnovškova vlada pa mu je na zahtevo rdečih direktorjev, ki so hoteli divje lastninjenje podjetij, pokazala vrata .
Citiram… – Nenad Glüks/Domovina
“Zakaj slovenski mediji iz človeka na vrhu Evropske nogometne zveze (Uefa), ki zadovoljuje čustva množic v smislu starorimskega reka »kruha in iger«, v ozadju česar se delijo stotine milijonov evrov, ustvarjajo lik moralne avtoritete? Realnost osebnosti Aleksandra Čeferina je toliko oddaljena od te podobe, kot je Slovenija oddaljena od vladavine prava ter nizke stopnje korupcije in klientelizma.”
Tale članek pa me je nasmejal in to upravičeno. Moralnih avtoritet – je danes le še za ščepec soli. Zakaj? Zato, ker je v današnjem prostor-času to bolj v breme kot v korist. Primer.
Tukaj se komentatorji dajejo kdo je bolj pošten: Ali Amerika ali Rusija? Nobeden več, ker ne sme biti! Dokaz.
Tako kot se Amerika trudi nevtralizirati Rusijo, ta isto počne z Ameriko. Spraviti nekoga na kolena ob pravem trenutku je pa motiv za karkoli. To velja v športu, gospodarstvu, znanosti, kulturi itn. Redkokdaj sta zmagovalca dva.
Logika je na obeh straneh podobna. Amerika bo kmalu imela mnogo večjega nasprotnika kot je sama. Skupaj bosta Rusija in Kitajska, da ostalih držav ne naštevam. Zato se Trump zaveda, da mu globalna vojna bolj škodi kot koristi. Le če bo Amerika doma gospodarsko močna – bo močna tudi globalno, sicer ne. Trumpa kot politika pa ga razumem, da na tem področju lahko govoriš tudi velike neumnosti – v gospodarstvu te pa vsaka neumnost drago stane.
In še nekaj. Kaj bi Amerika ali Rusija imela od tega, če ena drugo dokončno porazita? Konkurenčnost na kateremkoli področju je tista mana, ki kaj šteje in ne popolno uničenje nasprotnika. Primer.
V tenisu se nasprotnika tako grdo gledata, da pogled “ubija”. Na koncu pa poraženec vseeno prizna premoč zmagovalcu, ta pa ga vljudno potreplja po hrbtu in se razideta v prijateljskem tonu. Lep dan.
In na katerem podrocju je Rusija Ameriki resna konkurenca?
@Peter – da se obnaša kot da je politična diktatura – ideologija za vse. Doma se ne želi spametovati, lastnemu ljudstvu odreka več svobode. Za diktatorja Putina je vojna enaka svobodi! Če vse blokiraš doma – se to prenese na globalni nivo in tega ne mara ta trenutek niti Kitajska, čeprav ji pomaga iz drugih, svojih razlogov.
Vsi bi si želeli trgovati tudi z Rusijo, ker tega trga ni – bo Rusija začela prodajati lastno orožje oziroma načrte za še bolj grozljivo uničevalno orožje. Seveda tisto orožje, ki ga v vojni z Ukrajino še ne upa uporabljati. Zato je nevarna Ameriki.
V alko delirijih so rusi z naskokom prvi 😁
Butalarji držijo suvereno 2 mesto….
Klepec, ti resno spiš kot kralj Matjaž. Rusija je sprožila upor t.i. Globalnega Juga zoper Ameriko in Zahod in dala nov veter v jadra Bricsu. V mednarodni politiki se dogajajo epohalni tektonski premiki, saj se svet prebuja iz nočne more tridesetletnega ameriškega unilateralizma in vstaja v novo dobo multilateralizma. Ampak se bojim, da je to pretežka tema zate. Zato nekaj lažjega:
Rusinje so lepše od Američank. So manj zavaljene. Rusi imajo v tem pogledu prednost pred Američani, ki morajo bežati pred svojimi baburami debelajsami.
Dej ga nu Svejk mal mnj srat,so babe debele v Ameriki in Rusiji,najdes pa na obeh straneh veliko vec kumrnih,kapish?
re:..Ko gre za vprašanje nacionalnega interesa, za Slovenijo zmaga Kamale Harris ne bi pomenila nič drugega kot status quo. Nadaljevanje neokonservativne zunanje politike zadnjih štirih let. Na drugi strani pa bi nam Trumpova vrnitev v Belo hišo lahko koristila, če bi jo naša vlada seveda znala izkoristili.
v EU jih je malo treznih, ki bi mislili, da bi Trump bil za EU kakorkoli dober ali boljsi od Kamale. Trump je napovedal carine in ponovil staro zahtevo po kritju stroskov za NATO.
Carine pomenijo manj prihodka, in to je manj delovnih mest, vec izdatkov za socialo. Pod crto to pomeni manj za place, manj za pokojnine. In ce potem damo v racunico se drasticno povecane izdatke za obrambo, je pozitivna povratna zanka kompletna. No ja, manjkajo se povecani stroski za ukrajinsko vojno, ki bi jo Trump sicer koncal, ne da bi povedal kako. V praksi najbrz tako, da bi cel strosek padel na EU. Pod crto je tako, da ce bo Trump naredil Ameriko veliko, to pomeni veliko v primerjavi z drugimi, kar spet pomeni, da bo naredil ostali svet manjsi, beri – bolj reven.
Kako bi v tem kontekstu kdorkoli od slovenskih politikov lahko uveljavil “slovenski nacionalni interes”, najbrz piscu niti priblizno ni jasno. v taki politiki ne bo ne ameriskih investicij, ne nakupov. Ali je Steinbuch mislil na ameriske turiste?
Po drugi strani, po kateri logiki naj bi bil “status quo” za Slovenijo slab? Trenutno EU izvozi v Ameriko za okoli 500 milijard, uvozi pa za 350 milijard. Nekaj tega suficita je tudi slovenskega, pa tudi, ce preko nemskih bilanc. Je to premalo? Ali bi Slovenija hotela izvazati slovenske avtomobile, stroje in kemijo?
Amerika vsaj se formalno sciti Slovenijo, ker sama nima omembe vredne vojske. To ni slabo, ceprav je vprasanje koliko je ta zascita sploh se realna. Amerika je pogodbeno vezana z Ukrajino, da ji zagotovi ozemeljsko integriteto, pa vidimo koliko je ta pogodba vredna. Zaenkrat reda pol milijona mrlicev, ukrajinskih, ne ameriskih.
Ali na kratko: samo mazohist se lahko naslaja nad Trumpovo zmago.
Če zmaga Kamala, bo v Ukrajini v času njenega mandata padlo še veliko več ukrajinskih vojakov in še kakih 5-10 milijonov ljudi bo iz države pobegnilo. Če ne bo ta vojna trajala res do zadnjega Ukrajinca, kot je napovedal Zelenski.
Če zmaga Trump, obstaja vsaj upanje, da bo konec morije in ukrajinske kalvarije za ameriške geopolitične interese.
Citiram:
“Najboljši hollywoodski igralci in glasbene zvezde so prisiljeni javno podpreti ameriško demokratsko kandidatko Kamalo Harris, zaradi česar jim grozi izguba pogodb.”
To je v pogovoru z ameriškim komikom, športnim komentatorjem in televizijskim voditeljem Joejem Roganom sporočil poslovnež Elon Musk.
»Znane osebnosti pokliče nekdo, ki je vpliven v Hollywoodu, in ta oseba reče: ‘Veš, res bi bilo kul, če bi podprl Kamalo, čeprav je to tvoja stvar. Če pa tega ne storiš, potem te, čeprav ti o tem ne bodo povedali, nikoli več ne bodo poklicali, filmov in koncertov ne bo.” Grožnje niso potrebne. Vsi vse odlično razumejo,” je rekel Musk.
Hm ?
Kot pričakovano se po ZDA pljuva, zmerja, dokazuje, da ne naštevam dalje. Avtor članka je pogruntal, da kar naenkrat v Ameriki mediji niso več svobodni ter se enkrat povzdigujejo enega, drugič drugega. Kakor vedno je veliko odvisno od denarja, ni pa rečeno da vedno. Recimo Musk in še marsikateri milijarder stavi na trobento, švarciji in podobni pa na kamelco. Odkar obstajajo ZDA in odkar obstaja kapitalistična demokracija je tako, da biznismeni obvladajo preko medijev politiko. Zakaj, ker si redki od politikov lahko privoščijo kampanije na svoj račun. Pravzaprav nihče in kdor poluzi mu donatorji to dejstvo neizmerno zamerijo in samo redki lahko kandidirajo še enkrat, tako v kongres, za senatorje, guvernerje itd. Zatorej je s strani mnogih odkrita topla voda. Ravno za zaradi svojega prispevka lahko trobentar še enkrat kandidira za predsednika. Npr, kot v Sloveniji nek projekt, ki ti ga sofinancira EU, moraš najprej sam zagotoviti vsaj polovico sredstev, potem ti šele milostno podeli določen keš.
Kakorkoli, v časih aristokracije z volitvami ni bilo problemov in s tem, tudi ni bilo potrebno zapravljati za “neumnosti”. Pravzaprav je novi vladar, namesto dajanja “daril v zlatnikih, naturalih” itd. dobival donacije od plemstva po deželi, ki se je borilo za njegovo naklonjenost, nasprotniki pa velikokrat okušali slasti mučilnih naprav itd. Pameten vladar je vlagal v napredek, recimo v opismenjevanje svojih podanikov, nove naprave itd. Drugi pa v vojne. Zmagovalec je potem v obliki davkov itd. zadel na loteriji glavno nagrado, poražanec pa sklonjene glave ali celo brez ali pa brezplačno prebivanje v hotelu z minus zvezdicami. Če pa je bil izid neodločen pa je večinoma popušilo prebivalstvo, oziroma kure obeh petelinov. Tako samo na kratko, razlika med kapitalizmom in recimo fevdalizmom.
Francoska revolucija je bila predvsem buržoazna, financirana s strani novega razreda, kapitalistov in kakor v vsaki revoluciji, pravim vsaki, brez razlike so “mali človečki” samo koristni idioti. Seveda so revolucije zelo različne. Recimo komunistična se je vsaj na začetku nekje morala sfinancirati in tavarišč Jekleni je z ropi, izsiljevanji, umori poskrbel za donacije Leninu in bil za to nagrajen kot koristni idiot. Vendar je bil preveč premeten in je nategnil vrhovni sovjetski komite in jih potem večinoma nagradil, v najboljšem primeru samo s Sibirijo.
Dandanes je v svetu neskončno različnih sistemov in bi bilo predolgo za naštevati. Od napol kanibalskih kraljev s svojim haremom, recimo bolje plemenskih poglavarjev v Afriki do relativno najbolj demokratičnih Skandinavcev. Je pa primerjava ZDA z totalitarizmi, recimo avtokratskimi sistemi blago rečeno nekoliko čudaška, da ne rečem čudna, pa naj si o Ameriki in ostalih mislimo, kar hočemo. Vsake oči imajo pač svojega malarja. Lahko se našteva v nedogled različne strokovnjake, ekonomiste itd, vsakega s pogledom iz svojega zornega kota. Tako kot vedno je situacija, oziroma so dejstva, trditve, pogledi polarizirani na dva pola, kar že sama beseda pol pomeni, menda polovica naše krogle, no ja, nekoliko elipsaste. Vendar je vedno in povsod prisoten vsesvetovni vladar denar, odnosno dolar ali evro in to brez izjeme, Vse pisarjenje, besedičenje pelje vedno do istega cilja, ki se mu reče gospodar denar, delnice, zlato, kripto valute po novem in da ne naštevam dalje. Od zadne jurte v Mongoliji, do Kima, Putina, Xija in do novega vladarja Amerike.
Seveda avtor pravi, da nekako Slovenijo pusti tokrat pri miru, vendar se takoj obregne ob “nekoga”. Tudi prav. Vendar pa gredo vse zadeve trenutno v prid našemu sončnemu kralju, ker se bo v naslednjih dneh, tednih pozabilo na njegove rabote in delovanje, odnosno nedelovanje najboljših ministrov, ki so zamenjali najboljše. Medtem pa strici pripravljajo teren z vrhovnim stricem na čelu. Ne bom o tem ali bo najboljši menedžer opravil svoje “poslanstvo” do konca mandata ali ga bo dobri striček z nasveti župana najlepšega mesta ali obratno blagodejno brcnil v ta zadnjo. Ker pa je današnja tema o ameriških volitvah, bodi dovolj. Lahko, da sem s svojim komentarjem brcnil v temo, ampak vsaj nisem, odnosno ne delam škode.
Citiram:
@slavkope:
“Sicer pa je vse to ne-profesionalno in ne-etično politično in medijsko parazitiranje naše lažno “depolitizirane” javne hiše na ameriških ter globalističnih virih in centrih politične ter medijske moči le še en prispevek k sistematičnemu mrtvičenju in pasiviziranju naše aktivne politične javnosti, k nekritičnemu prevzemanju in nekritičnemu posnemanju ameriških globalnih ter globalističnih politično-medijskih vzorcev in modelov brezsramnega izključevalnega manipuliranja z množičnim javnim mnenjem ter izključevalnega zlorabljanja enostransko spodbujevane množične psihoze v enostransko populistične politične namene.”
——————————
Točno tako je dnevno poročanje o vojni v Ukrajini.
Primer: pred dnevi je celo EU preplavila novica finskega predsednika alkoholika, da si morajo prebivalci EU nabaviti vse potrebno za tri dni, ker bodo Rusi zdaj zdaj napadli.
Strašenje že tako in tako pobebavljenih množic.
Če bi se deklarativno “depolitizirana” javna hiša RTVS toliko ukvarjala s slovenskim prepoznano ne-ustavnim sorazmernim volilnim sistemom ter s slovensko demokratično invalidno parlamentarno strankokracijo, kot se zadnji mesec dlakocepsko ukvarja (na vseh programih in vseh platformah) z ameriškim volilnim sistemom ter z zagatnim “pat položajem” v nepredvidljivem spopadu na ameriškem “političnem ringu” za Belo hišo,
bi morda politično aktivno slovensko volilno telo lahko koristno izobrazila in kakovostno politično opolnomočila do te mere, da bi utemeljeno množično zahtevalo plebiscitarni referendum o nujni prilagoditvi našega ustavno in demokratično invalidnega sorazmernega volilnega sistema veljavni ustavni ureditvi in veljavni demokratični volilni praksi v razvitih večstrankarskih parlamentarnih demokracijah.
Sicer pa je vse to ne-profesionalno in ne-etično politično in medijsko parazitiranje naše lažno “depolitizirane” javne hiše na ameriških ter globalističnih virih in centrih politične ter medijske moči le še en prispevek k sistematičnemu mrtvičenju in pasiviziranju naše aktivne politične javnosti, k nekritičnemu prevzemanju in nekritičnemu posnemanju ameriških globalnih ter globalističnih politično-medijskih vzorcev in modelov brezsramnega izključevalnega manipuliranja z množičnim javnim mnenjem ter izključevalnega zlorabljanja enostransko spodbujevane množične psihoze v enostransko populistične politične namene.
Namesto da se naši ideologi, politiki, njihovi “spin doktorji” in profesionalni populistični komunikatorji ter njihovi “depolitizirani” medijski hlapci in dekle pred vso slovensko kritično javnostjo brez vsakršnega osebnega in avtonomnega intelektualnega razmisleka površno populistično igrajo “odkrivanje Amerike”, bi bilo pametneje in koristneje, če bi s svojo omejeno pametjo in profesionalno resnicoljubnostjo vendarle skušali pošteno in kritično pogledati – z odprtimi očmi in ušesi ter brez vsakršnih ideološko-političnih plašnic – okoli sebe, med slehernike v slovenskih mestih in vaseh, v tovarnah in obrtnih delavnicah, v bolnišnicah in domovih za ostarele, na univerzah in raziskovalnih inštitutih, v kulturnih središčih in športnih tekmovališčih.
“Hic Rhodus, hic salta!” (Tu je Rodos, tu skoči!¨)
slavkope – čeprav pišem podobno te/vas moram malo dopolniti. Ni moč RTVS, da soli pamet vesoljnim Slovencem in Slovenkam njeno levičarsko pametovanje.
Njena moč je v tem, da nimamo enako močnega medija na desnem polu. Potem bi se volivci veliko lažje odločali kdo bolj ali manj laže, kdo bolj ali manj vsiljuje svoje sugestije itn. Če nimaš podobnega medija je zmagovalec tisti, ki ima monopol! Manjše zlo bi seveda bilo, če bi takšen monopol imel kakšen desni medij, a tudi v tem primeru bi prevladovale pač te sugestije in ne leve sugestije.
Energija sugestij se nas dotakne – enim gre v površinsko zavest in tam ostane, drugim gre naravnost v globinsko zavest/podzavest in tam seje svojo miselno energijo naprej. Lep dan.
Na desnem polu je Nova24TV, ki je enako neprebavljiva kot javna RTV, samo politični predznak ima drugačen.
Fanatik je fanatik, enako nerazsoden, naj bo levi ali desni.
Rasputin/švejk – samo zadnji stavek drži. Dokaz je prav Amerika. Imamo volivce, ki so razdeljeni na pol in tako tudi berejo svoje medije. Eni demokratske, drugi republikanske. Bistvo pa je drugje in ne pri volivcih.
Četudi ima Amerika približno enako porazdeljeno moč v medijih pa je dokaz prav to, da niti mediji ne levi in ne desni ne morejo vplivati na kvaliteto tistih kandidatov, ki se potegujejo za predsednika Amerike!
Vseeno pa je Amerika zame dokaz, da je bolje imeti medijsko porazdelitev moči kot monopol na eni ali drugi strani.
Fanatik – je pa res fanatik, pa naj bo verski/religijski ali političen!
P. S. Če bi bila Nova24 tako močna kot so levi dominantni mediji bi jo jemali veliko bolj resno – tako pa se lahko le izživljate nad tem medijem, stranko SDS in g. Janšem.
Naravnost bolno je, da desnico tako sovražite, da vam je malo mar, če gre Slovenija in z njim slovensko ljudstvo po gobe. Srečen Golob in njegov golobnjak, da ima takšne zveste prijatelje t. i. janšizma itn.
beri1122, nikogar ne sovražim. Ko sem komentiral v levih medijih, so me zmerjali z desničarjem, janšistom, fašistom in še kaj hujšega. Ko sem komentiral v desnih medijih, sem nenadoma postal komunist, antievropejec, antislovenec…
Nisem “nogometni” navijač, ki po načelu navijaštva komentira politiko. Z enakimi vatli sodim leve in desne, tako na domači kot evropski in ameriški politični sceni.
V Ameriki je razlika med demokrati in republikanci zgolj kozmetična. Ključne odločitve, na primer ameriške vojne, podpirajo bojo, demokrati in repblikanci.
Tako demokratski kot republikanski politiki so na vrvicah istih sponzorjev, ki so jim omogočili izvolitev, to pa so predvsem ameriški milijarderji. Dejansko lahko govorimo o nekakšni monopartiji z dvema frakcijama.
Podobno velja za ameriške medije. Tako demokratski kot republikanski politično korektno podpirajo ameriški imperializem in globalistično agendo oligarhije milijarderjev. Ne nazadnje so glavni mediji v lasti teh milijarderjev.
Obstajajo seveda tudi alternativni ameriški mediji, podobni slovenskemu Insajderju, ki bi se lahko nimenoval tdi “Outsajder”. Tudi ameriški alternativni mediji so “outsiderji”, ki jih v “resni” politiki nihče ne omenja, njihov vpliv na javnost pa je omejen.
P. S. Razliko me levico in desnico, recimo med Rusijo/Kitajsko na eni strani in Ameriko na drugi strani vidim drugje.
Oba pola imata namreč skupni imenovalec, ki se imenuje ZMAGA! Torej prevlada nad drugim! Dovoljena so vsa sredstva! Razlika je zgolj v tem, da t. i. politična demokracija to počne na drugačen način kot to počne politična diktatura.
Tako kot v športu velja tudi v politiki – šteje samo zmaga – z vsemi pozitivnimi in negativnimi konstantami in spremenljivkami.
P. P. S. Kar pa se tiče komentiranja v različnih medijih pa se strinjam. Ne eni in ne drugi niso preveč zaupljivi. Radi te imajo samo, če misliš tako kot mislijo oni.
Če se malce pošalim. Tudi sam v desnem mediju hitro padem iz ocene 3 na 1 ali celo pod to mejo. To je pač medijska moč. Oni/mediji odločajo ali te imajo radi – in ne obratno, recimo jaz!
Tovariši, ki vse veste in znate, tovariši, ki ste nam izborili “svobodo”! Kako kaj napreduje gradnja 2. tira? V medijih o 2. tiru ni nič slišati in brati. Turki obnemeli na povratku v Turčijo!!!
ŽIVEL DONALD TRUMP!
Zadekana safalada v Emiratih in “oranje ledine po afriškem rogu….
Po strateških uspehih z nemci,rusi in iranci novim(švercerskim) zmagam na proti.
Miki Miška in Jaka Racman sta zaenkrat še pri NLB?
Butalarji so tedva že izvolili….
V maniri naše slovenske hlapčevske mentalitete, se bomo te dni ukvarjali samo z ameriškimi volitvami, ki za nas ne spremenijo ničesar.
Ameriški mediji si niso zapravili kapitala samo z dogajanjem okoli današnjih volitev, temveč tudi z neobjektivnim in navijaškim poročanjem o ukrajinski vojni in izraelskem genocidu. Se pa tudi pri njih v tem oziru že počasi kažejo razpoke in že obračajo ploščo.
Kdor ima možnost gledanja TV oddaj za nazaj, mu toplo priporočam odlično oddajo „DEMOKRACIJA NA UDARU“ (o demokraciji v ZDA), ki je bila na sporedu na TVSlo2, 04.11. ob 17:55.
Citiram:
Zahodna demokracija je farsa. Izvoljeni predstavniki ljudstva so le lutke zakulisnih akterjev, ki vlečejo niti dogajanja na odru. To so predvsem bogati oligarhi s številnimi pomočniki, zlasti v tajnih službah in drugih represivnih organih, vojski, medijih, javni upravi, sodstvu, šolstvu…
T.i. globoka država poskrbi, da je prav vseeno, kdo je izvoljen, levi ali desni kandidati, saj so vsi pod njenim nadzorom. Delitve na levico in desnico so le pesek v oči javnosti oziroma so ustvarjene po starorimskem načelu “razdvajaj in vladaj”.
Pristaši levice vidijo vzrok vseh problemov desnici, pristaši desnice pa v levici. Oboji pa gledajo v napačno smer, saj so resnični odločevalci skriti pred očmi javnosti.
Instrumentalizirani mediji ustvarjajo vtis, da je dogajanje na političnem odru resnično v rokah izvoljenih politikov, ti pa so večinoma le nekompetentne lutke. Dovolje je pogledati slovenske poslance Državnega zbora ali slovenske evropske poslance, ki jih malce bolje poznamo. Večinoma gre za stremuhe brez kakršnihkoli referenc, ki skrbijo predvsem za svoje kariere in lastne blagodati, skrb za ljudstvo pa je jim je toliko kot po(ne)srečena šala. Pred volitvami obljubljajo vse mogoče, po volitvah pa se začno obnašati ne kot Francozi, temveč kot Marsovci, ki jih je nemogoče razumeti. Dobiti od teh ljudi en pameten stavek, je skoraj misija nemogoče.
Poleg političnih lutk obstajajo v “demokraciji” (demokraturi) medijske lutke, ki pišejo po naročilu zakulisne vladajoče elite. Pokojni nemški novinar Udo Ulfkotte je napisal knjigo z naslovom Presstituti, v kateri je priznal, da je bila sam na plačilnem seznamu Cije, zato da je pisal rusofobne članke in pripravljal nemško javnost na vojno z Rusijo. Ko je spoznal, da je to globoko nemoralno in začel to javno izražati, je leta 2017 nenadoma umrl v starosti 57 let, domnevno zaradi srčnega infarkta, nekateri pa menijo, da je bil umorjen.
Ameriške volitve so le cirkuška predstava za javnost brez resnične vsebine. Po volitvah bo, kdorkoli bo zmagal, soočen z dilemo palice in korenčka, ki mu bo predočena s strani globoke države. Putin, karkoli si že mislimo o njem, je nekoč dejal, da je imel opravka s tremi ameriškimi predsedniki, ki so pred volitvami obljubljali vse mogoče, po volitvah pa so vodili staro politiko. Sam bi dodal, da politiko, ki jim jo je narekovala realno vladajoča globoka država. Slednja bi raje videla za krmilom države Kamalo Harris, ker je bolj vodljiva kot Trump, toda tudi slednjega so v njegovem prvem mandatu pogosto peljali žejnega čez vodo, tako da bo globoka država shajala tudi s Trumpom. V skrajni sili bodo posegli tudi po skrajnem sredstvu… Naj živi (ameriška) dirigirana demokracija.
Citiram…
Moč slave: lahko peščica zvezdnikov odloči zmagovalca ameriških volitev? – 24ur
“Lahko podpora peščice znanih tehtnico prevesi v smer enega od kandidatov?
Na odločitev posameznika, koga bo na volitvah podprl, vplivajo številni dejavniki. Od volilnega programa, opredelitev kandidata do njegovih ostalih lastnosti, kot sta karizma ali videz. Pomembne pa so tudi trenutne življenjske okoliščine volivca, trenutno stanje gospodarstva, odnosi z drugimi državami, (ne)zaupanje v sistem itd. “Raziskovalci ugotavljajo, da lahko za odstotno točko ali dve izid spremenita celo vreme ali uspeh lokalne nogometne ekipe, ki okrepi prepričanje o tem, da ‘sistem’ deluje, kar ljudje nezavedno pripišejo trenutni politični garnituri,” pove.
Se pa ljudje pri sprejemanju svojih odločitev pogosto zanašajo tudi na mnenje in nasvete drugih, “še posebej takrat, ko glede odločitve niso prepričani, ko ocenjujejo, da nimajo dovolj znanja ali vseh informacij, na drugi strani pa zaznavajo avtoriteto na tem področju”. A ob tem dodaja, da se tu postavlja vprašanje, ali so zvezdniki danes res zaznani kot avtoriteta.
“Vemo, da posamezniki z njimi tvorijo intenzivne psihološke vezi, sledijo njihovim izbiram glede oblačil, prehranjevanja, v skladu s priporočili kupujejo izdelke ali zapravijo veliko denarja, da se udeležijo npr. koncerta. Če torej nekdo o svoji volilni izbiri ni prepričan, mu je lahko ‘nasvet’ osebe, ki jo ceni, ki je uspešna, pomemben dejavnik odločanja,” priznava sogovornik. Številni namreč uspeh in bogastvo pogosto zaznavajo kot pokazatelj sposobnosti.”
P. S. Vse to je delno res, a niti največji zvezniki/zvezdnice in največji bogataši nimajo takšno moč in vpliv kot jo imajo mediji (katerikoli) – danes. Prav vsak volivec/volivka ima pri sebi kakšen medij iz katerega črpa sugestije tega medija. Če sem malce ciničen.
Tako kot mama in/ali oče skrbita za otroški razvoj svojih otrok – tako mediji skrbijo za svoje medijske otroke, ki mora pasti točno pod njihov vpliv in ne pod vpliv sosednjega medija. Z MOČJO MEDIJEV je postala svobodna odločitev posameznika vse bolj utvara na katerihkoli volitvah po svetu. Lep dan.
V Sloveniji mali zvezdnik odloči volitve
Aja ?
A ne volivci ?
Pravilno razmišljanje. Ker pravih zvezdnikov kakršne imajo na zahodu (s kateregakoli področja) nimamo – smo si ustvarili svoje MAJHNE zvezdnike, ki bi naj odigrali podobno zgodbo kot tisti na zahodu. Je pa majhna, a pomembna razlika!
Če je pri nas “zvezdnik” recimo Jenull je na zahodu pravi zvezdnik recimo super-milijarder Musk, ki ustvarja električne avtomobile, satelitsko povezavo itn. A tudi on nima takšnega vpliva na volivce in volivke kot veliki monopolni mediji z levega in desnega pola.
Točno tako!
Vsak funkcionalno pismen je razumel, da gre za anti janša medijski in ne poulični prostitutki!
Na Kočevskem procesu so političnega nasprotnika fizično likvidirali, danes ga medijsko diskteditirajo in skušajo sodno likvidirati, najprej z zaporom, danes s finančnimi globami!
No, ali se ne dogaja v ZDA podobno? Koga se “boji” ameriška globoka država, Kamale ali Donalda??!
Napaka.
Moj zgornji komentar se nanaša na mnenje komentatorja tohuvabohu, o JJ tvitu o medijskih prostitutkah MPŠ in EC!
En član uprave je zaradi odločitve, da bo medij (NYT) nevtralen in svojim bralcem ne bo “svetoval”, koga naj volijo, celo odstopil.
***
Ta član uprave, pa ni kdorsibodi. To je Robert Kagan, razvpiti cionist iz kroga neokonservativcev in mož enako razvpite cionistke Victorie Nuland, ki se je “proslavila” z vlogo v ameriškem napadu na Irak in pri izvedbi državnega udara v Ukrajini.
Kagan je soavtor neokonservativne platforme ameriške politike po razpadu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. Je soustanovitelj miselnega tanka z nazivom Projekt za novo ameriško stoletje, v katerem naj bi ZDA prevzele vlogo dobronamernega globalnega hegemona.
Cilj PNAC je bil promocija ameriške globalne nadvlade. Ta naj bi bila dobra za Ameriko in za svet. Svetovno nadvlado naj bi Amerika dosegla prek vojaške moči in “moralne jasnosti”.
Kot piše wikipedija, je od 25 ljudi, ki so podpisali ustanovtveno listino PNAC, deset od njih službovalo v administraciji Busha mlajšega, ki je sprožila vojno proti terorizmu na podlagi terorističnega napada 9/11, ki se vse bolj razodeva kot “inside job”. Temu je sledil napad na Afganistan, nato na Irak, Sirijo, Libijo, Jemen … Različne države so bile na podlagi politike “dobronamerne hegemonije” deležne tudi državnih udarov, med njimi tudi Ukrajina.
Amerika je po načrtu ameriških cionistov oziroma Izraela odigrala vlogo izraelskega proksija in sesula Bližnji vzhod ter eliminirala glavne sovražnike Izraela, razen Irana, za kar si Netanjahu prizadeva, da bi se zgodilo zdaj.
Zdi se skoraj neverjetno, da je pragmatični Jeff Bezos, lastnik NYT, sklenil ohraniti nevtralno držo na teh volitvah, s čimer si bo skoraj zagotovo nakopal jezo in maščevanje judovskega/cionističnega lobija, ki obvladuje amerfiško politiko. Protestni odstop Kagana že kaže v to smer.
Dva slaba kandidata, en od njiju pa bo naslednja štiri leta vodil državo, ki je po številnih kriterijih še vedno številka ena na svetu?
In potem se čudimo, da gre svet v maloro?
Američani bodo svoje probleme rešili,vas bi pa bolj moralo skrbeti vaš “po Titu,Tito”
Po filingu se nahjate nekje okoli 1986…..
Zadnji naj potegne vodo.
Citiram…
“Kam nas ta vlada vodi? – Prof. dr. Andrej Umek
Spoštovanim bralcem želim tudi povedati, da nisem bil jaz prvi in edini, ki se je zavedal pomena kvalitetnih univerz za razvoj države ali naroda. Učil sem se na zgledu Kalifornije. Pred kakimi devetdesetimi leti je vodstvo te ameriške države sprevidelo, da za kvaliteten razvoj potrebujejo tudi kvalitetno državno univerzo, zato so se odločili za Stanford in začeli vanj vlagati. Res je šlo počasi, toda danes so rezultati vidni. Stanford je uvrščen na šesto mesto na svetu, je najboljša državna univerza, Kalifornija ima Silicijevo dolino in najvišji življenjski standard me vsemi državami ZDA.
V nasprotju z vlado v Kaliforniji pred devetdesetimi leti Golobova vlada ne zna ali noče voditi Slovenije kot razvite informacijske, tehnološke družbe. Vodi nas v stagnacijo in propad. Vprašanje je, kako dolgo še, kako globoko bomo padli in kako težka in dolgotrajna bo pot nazaj. Toliko v razmislek.”
P. S. Še nobene volitve niso tako nazorno pokazale kdo v resnici odloča o prihodnosti katerekoli države kot prav te zadnje volitve v Ameriki. Dokaz.
Ljudstvo je do te mere polarizirano, da je politična demokracija bila prisiljena vpeljati vse variacije svojega predvolilnega šova, da bi premagala nasprotnika, a zaman. Ljudstvo se ne da. Vsaka stran, ki je razdeljena skoraj na pravi dve polovici verjame, da je rešitev eden od njiju? V resnici pa odloča t. i. ekonomska svoboda konkretne države (katerekoli), ki se manifestira skozi indeks znanstvene moči univerz v katerikoli državi.
Ekonomska svoboda – je širši pojem, ki ga je lepo opisal tukaj g. Umek!
Ko ti pričnejo upadati vedenja in znanja v najboljših univerzah (razlog je zame nepomemben) – prične usihati moč, bogastvo, vpliv itn. konkretne države. Tega ljudstvo ne more spremeniti! Žal! Lep dan.
Svetovni letopis konkurenčnosti je letno poročilo o konkurenčnosti držav, ki ga objavlja švicarski Mednarodni inštitut za razvoj managementa (IMD) in izhaja od leta 1989.Letopis primerja uspešnost 63 držav na podlagi 340 meril, ki merijo različne vidike konkurenčnosti. Uporablja dve vrsti podatkov: 2/3 trdih statističnih podatkov (mednarodni/nacionalni viri) 1/3 anketnih podatkov (Executive Opinion Survey).
Kjer je že leta tudi Slovenija.
Andrej omenja le enega od kriterije, na kar sem ga opozoril.
Kdor ima možnost gledanja TV oddaj za nazaj, mu toplo priporočam odlično oddajo „DEMOKRACIJA NA UDARU“ (o demokraciji v ZDA), ki je bila na sporedu na TVSlo2, ob 17:55.
dne 04.11.
Tudi če odmislim propagandno sporočilo »dokumentarca«, se z naslovom strinjam. Na žalost pa niso, nismo definirali, kaj demokracija je, zato »dokumentarec« ostaja samo vrhunsko manipulativno in propagandno sporočilo.
V začetku razlagajo volilni sistem in njihove elektorske glasove in zanikajo načelo »zmagovalec dobi vse« na lokalnem nivoju, zahtevajo pa isto načelo na zveznem nivoju. Uff, uff!. Če ohranjaš sporno načelo na zveznem nivoju in ga ne priznavaš lokalnemu nivoju, se temu reče kako? Rasizem, diktatura, fašizem, komunizem, kolektivizem, etatizem, elitizem etc. ali kar kršitev človekovih pravic
Če mi danes ni všeč ureditev na lokalnem nivoju, se še vedno lahko preselim v drugo lokalno skupnost in seveda bivšo lokalno skupnost kaznujem tako, da ji odtegnem svoje davščine. To je vsaj manjši približek demokracije. Prava demokracija bi bila, da ima lokalna oblast pravico ne upoštevati spornih zveznih odločitev. Temu bi lahko rekli anarhija, ki je ne smemo enačiti z anomijo, vendar je edini pravilni izraz zaščita manjšine pred nasiljem večine, kot temeljna vrednota demokracije. Ko bomo demokracijo tudi tako razumeli, bomo stopili na pot nujnih sprememb obstoječih sistemov po celem svetu, ki so daleč od demokracije.
Over & out.
Cesarjev in kraljev ni več. Nadomestili so jih voljeni predstavniki ljudstva.
***
V Protokolih sionskih modrecev, prvič objavljenih v začetku 20. stoletja v Rusiji, piše natančno to, da je treba odstraniti evropsko aristokracijo, ker je to edini garant interesov evropskih nacij.
Protokole so označili za “izmišljene” in teorijo zarote, toda dejstvo je, da je bila evropska aristokracija v glavnem eliminirana, njena politična vloga v vodenju držav, kjer je še preživela, pa je le simbolična. Zanimivo je, da so nabolj krvave revolicije doživele države kot sta Francija in Rusija, zakulisni botri obeh pa so “neznani”.
Namesto aristokracije nam zdaj vladajo izvoljeni “predstavniki ljudstva”, ki jim je glavni, če ne edini cilj lastno okoriščanje.
Zahodna demokracija je farsa. Izvoljeni predstavniki ljudstva so le lutke zakulisnih akterjev, ki vlečejo niti dogajanja na odru. To so predvsem bogati oligarhi s številnimi pomočniki, zlasti v tajnih službah in drugih represivnih organih, vojski, medijih, javni upravi, sodstvu, šolstvu…
T.i. globoka država poskrbi, da je prav vseeno, kdo je izvoljen, levi ali desni kandidati, saj so vsi pod njenim nadzorom. Delitve na levico in desnico so le pesek v oči javnosti oziroma so ustvarjene po starorimskem načelu “razdvajaj in vladaj”.
Pristaši levice vidijo vzrok vseh problemov desnici, pristaši desnice pa v levici. Oboji pa gledajo v napačno smer, saj so resnični odločevalci skriti pred očmi javnosti.
Instrumentalizirani mediji ustvarjajo vtis, da je dogajanje na političnem odru resnično v rokah izvoljenih politikov, ti pa so večinoma le nekompetentne lutke. Dovolje je pogledati slovenske poslance Državnega zbora ali slovenske evropske poslance, ki jih malce bolje poznamo. Večinoma gre za stremuhe brez kakršnihkoli referenc, ki skrbijo predvsem za svoje kariere in lastne blagodati, skrb za ljudstvo pa je jim je toliko kot po(ne)srečena šala. Pred volitvami obljubljajo vse mogoče, po volitvah pa se začno obnašati ne kot Francozi, temveč kot Marsovci, ki jih je nemogoče razumeti. Dobiti od teh ljudi en pameten stavek, je skoraj misija nemogoče.
Poleg političnih lutk obstajajo v “demokraciji” (demokraturi) medijske lutke, ki pišejo po naročilu zakulisne vladajoče elite. Pokojni nemški novinar Udo Ulfkotte je napisal knjigo z naslovom Presstituti, v kateri je priznal, da je bila sam na plačilnem seznamu Cije, zato da je pisal rusofobne članke in pripravljal nemško javnost na vojno z Rusijo. Ko je spoznal, da je to globoko nemoralno in začel to javno izražati, je leta 2017 nenadoma umrl v starosti 57 let, domnevno zaradi srčnega infarkta, nekateri pa menijo, da je bil umorjen.
Ameriške volitve so le cirkuška predstava za javnost brez resnične vsebine. Po volitvah bo, kdorkoli bo zmagal, soočen z dilemo palice in korenčka, ki mu bo predočena s strani globoke države. Putin, karkoli si že mislimo o njem, je nekoč dejal, da je imel opravka s tremi ameriškimi predsedniki, ki so pred volitvami obljubljali vse mogoče, po volitvah pa so vodili staro politiko. Sam bi dodal, da politiko, ki jim jo je narekovala realno vladajoča globoka država. Slednja bi raje videla za krmilom države Kamalo Harris, ker je bolj vodljiva kot Trump, toda tudi slednjega so v njegovem prvem mandatu pogosto peljali žejnega čez vodo, tako da bo globoka država shajala tudi s Trumpom. V skrajni sili bodo posegli tudi po skrajnem sredstvu… Naj živi (ameriška) dirigirana demokracija.
EU lutka nr.1 je Uršula Leyen.
Z oprodami, ki si jih izbira te dni.
“V petek, 10. junija 1932, je v razpravi v Kongresu je na na temo centralne banke Federal Reserve, pogumni McFadden je rekel:
Gospod predsednik, v tej državi imamo eno najbolj
pokvarjenih institucij, ki jih svet še ni poznal. Sklicujem se na Odbor Zveznih rezerv in banke Zveznih rezerv. Odbor zveznih rezerv je prevaral vlado Združenih držav in ljudi v Združenih država. Plenjenje in krivice odbora zveznih rezerv in banke zveznih rezerv njuno skupno delovanje je to državo stalo dovolj denarja, da večkrat plačati državni dolg.
Ta zlobna institucija je obubožala in uničila
prebivalci Združenih držav; sama bankrotirala, pri čemer je našo vlado tako rekoč bankrotirali. To je storilo zaradi pomanjkljivosti zakona, po katerem deluje, zaradi napačne uporabe tega zakona s strani zvezne države rezervnega odbora in s koruptivnimi praksami denarni jastrebi, ki ga nadzorujejo. Nekateri ljudje mislijo, Banke Federal Reserve so vlada Združenih držav institucije. Niso vladne institucije. Oni so zasebni kreditni monopoli, ki plenijo ljudi
Združenih držav v korist sebe in svojih
tuji kupci; tuji in domači špekulanti ter
goljufi; ter bogati in grabežljivi denarji. V tem
temne posadke finančnih piratov je takih, ki bi
človeku prerezati vrat, da bi mu iz žepa izmaknil dolar. . .12 zasebnih kreditnih monopolov je bilo prevarantsko in tej državi nelojalno vsilili bankirji, ki so prišli tukaj iz Evrope in ki se nam je za gostoljubje oddolžil spodkopavanje naših ameriških institucij. Ti bankirji odnesel denar iz te države za financiranje vojne proti Rusija. Z našim denarjem so v Rusiji ustvarili strahovlado. . . Financirali so mašo Trockega
srečanja nezadovoljstva in upora v New Yorku. Plačali so ga Prehod Trockega iz New Yorka v Rusijo, da bi lahko pomagati pri uničenju ruskega imperija. Podžigali so in spodbudil rusko revolucijo ter dal velik sklad Ameriški dolarji, s katerimi Trocki razpolaga v eni izmed njihovih bank v
Švedska. Rečeno je bilo, da je bil predsednik Wilson razočaran nad pozornosti teh bankirjev in s človekoljubnimi pozami so domnevali. Rečeno je bilo, da ko je odkril način, na katerega ga je zavedel polkovnik House, je obrnil proti temu zaposlenemu telesu, temu ‘svetemu menihu’ financ
imperija in mu pokazal vrata. Imel je milost, da je to storil, in po mojem mnenju si za to zasluži veliko zaslug.”
dr.John Coleman “The Rothschild Dynasty”
prevod Google translate
Še najboljši je @Miller. on napiše vsaj nekaj svojega, drugi pa tega sploh ne znate. Zato copy/pejstate neke članke in se delate STRAAAAAŠNO pametne.
Kot da bi bral Slovenskega poročevalca iz leta 1949!
Ljudska pravica je bila pa še bolj krvava!
ren, spominjaš na tiste škodoželjne zavistneže, ki s ključem podrsajo drag sosedov avto, ki si ga sami ne morejo privoščiti.
Če ne moreš nič pametnega napisati, lahko vsaj omalovažuješ tiste, ki to zmorejo. Res si pravi kaveljc. Čestitam.
Ti drgneš eno in isto. Nezanimivo branje.
Marsikaj zmorem tudi sam. Ne.
pa na dolgo in široko, kar je utrujajoče. Pa ne za pisanje, temveč za branje. Malo jih je tule, ki znajo na kratko jasno napisati.
Forum se je zadnje čase zelo izpridil.
Naj še dodam. Zelo rad imam dolge tekste, če so zanimivi. Ponavljanja pa ne maram.
Kamlu boš dozorel, bliža se martinovo, prehajaš v Renski rizling, kot je nekdo nekdaj zapisal in vino veritas- tak pač si 😉
Ne pijem. Kaj je to – martinovo?
Nekaj lepega, pa še župnik ga blagoslovi 😉
Današnji avtor je bil svoj čas velik podpornik JJ, nato sta se iz njemu znanih razlogov razšla in poslej gospod novinar ne spusti nobene prilike za pljuvanje po bivšem idolu. Samo zdravo pamet je potrebno vzeti v roke in ob spisku vseh kazenskih ovadb, ki jih je bil deležen Janša, za oslovo senco seveda. Celo zaprli so ga, čeprav se je kasneje izkazalo, da brez prave osnove. Strinjam se z enim od današnjih komentatorjev, da sta novinarki, ki ju je označil za prestitutki nesramno lagali in prirejali resnico. Vendar je za slovenska sodišča laž dovoljena, če so obtoženci iz napačnega političnega pola. Kako bi lahko obsodili eno od novinark, ki je celo posnela film, prej bi rekla hvalospev največjemu razdiralcu demokratične Slovenije ?? Najbolj bedasti so v mojih očeh tisti novinarji, ki se
nenehno trudijo pisati “uravnoteženo”, če že kritizirajo levico, morajo obvezno še popljuvati Janšo. Ne desnico, ne NSi, temveč vedno Janšo. Osebno nisem žrtev neke bolane ideologije, vedno politike ocenjujem po rezultatih njihovega dela in ko je na oblasti Janša, živimo boljše. Naj to ponazorim samo z enim primerom, med Covidom 19 je bila Slovenija druga gospodarsko najuspešnejša država v EU, danes, ko ni Covida in vseh ovir, ki jih je prinesel, so rezultati najslabši vseh časov samostojne Slovenije. Zato si za za trenutek predstavljajte kako bi se levičarji odzivali, če bi Golobove rabote počel JJ???
Gospa Veselka kaj veselegha napište. Te vsesplošne onanije iz tekmovanja, kdo ima daljšegha in komu dlje pride opustite. Ispade da zgolj pomaghate da komu sploh prihaja. Takim so rekli uslužne sestre
Časi so se spremenili.
Cesarjev in kraljev ni več. Nadomestili so jih voljeni predstavniki ljudstva.
Tukaj pa se vse bolj zapleta zato, ker ni več trdnih kriterijev,ki bi določili, kdo je lahko kandidat. Vse bolj postajajo volitve predstava za javnost,kjer zmaga spretnejši prevarant, bogatejši, nasilnejši. Skratka zmagujejo neprimerni.
Idelani politk bi moral stremeti pred vsem k prosperiteti države in blaginji naroda.
Cesarji in kralji so to počeli, saj je bila država in podaniki njihova last in skrbeli so za svojo lastnino.
Danes večina izvoljenih nima nič in skrbi pred vsem za to, da obogati na račun države.
Pa to še ni dovolj.
Večina izvoljenih je izvoljenih za to, da skupini, stranki, ali lobiju prinese koristi
Ne gre več za prosperiteti države in blaginjo državljanov, temveč za ropanje držve,za okoriščanje.
Še do nedavnega je izvolitev predstavljala konec predvolilne tekme z zbadljivkami, s hvalisanjem,z lažnimi obljubami in podobnim. Sedaj pa se od proglasitve rezultatov pričenja nova kampanija, nov neizprosen boj za zmago na naslednih volitvah.
Opozicija, torej tisti,ki so volitve izgubili ne nadzorujejo vladajoče, ampak si prizadeva, da vladajočim očita zlorabo, krajo, kriminal in ovira njihovo delovanje.
Takšno stanje odvrača marsikoga, da bi se spustil v bitko za oblast in tako izginjajo politiki z znanjem,ugledom in državniško držo.
Prav neverjetno je, kakšne kreature vodijo pomembne države. Vzamimo si Nenčijo in njene voditelje.
Mnogi tudi v Ameriki ne vidijo zmagovalca,ki bi ustrezal najmočnejši državi in grantu demokracije v svetu.
Med dvema kandidatoma bo jutri v zgodnjih urah znano, kdo je zmagovalec. Zanesljivo pa bo takoj po razglasitvi rezultaov napovedan boj za zasedbo prestola poraženca volitev.
Demokracija je v krizi in volitve niso več izraz demokracije, ampak neusmiljene delitve,ki vse boj delijo ne samo politiko, ampak narod.
Če kje, je Slovenija model za takšno nevzdržno stanje.
Kako je z globoko državo v ZDA, bomo videli v nekaj dneh. A v Sloveniji je zaenkrat nepremagljiva. To dokazuje prav trenutno mrcvarjenje Janše po sodiščih z montiranimi političnimi procesi. Ti izbruhnejo vselej, ko se približujejo volitve. In rezultate takih volitev, ki potekajo v senci politično montiranih procesov proti vodji opozicije, lahko imenujemo samo nepoštene.
Uboghi Janša, začnite zamaške zbirat.
Del podpisa pod fotko Bele hiše: “V času Trumpovega prvega mandata (2016-2020) smo se obnašali, kot da se sramujemo Melanie …”
Takrat sem na nekaj forumih večkrat zapisal, da bi se ob razglasitvi Trumpove zmage (2016) morala nemudoma sestati slovenska vlada in državni zbor ter prediskutirati kako iz dejstva, da je prva dama USA Slovenka, potegniti čimveč koristi za Slovenijo.
Pred sabo na mizi imam propagandni kartonček za letošnje (današnje) ameriške volitve; prinešen poleti iz Kalifornije. Takole piše na njem:
TRUMP
2024
TAKE AMERICA BACK
Dej, Steinbruch, ne serji. Prostitucija ali presstitucija, vseeno je, kako to imenuješ, bistvo je POPOLNOMA ISTO in ga razumejo vsi enako. In tu ne gre za vulgarnost, ampak za označevanje stvari s pravim imenom. Ni res, da je Janša uporabil to oznako, ker mu dotičnici nista bili pri srcu, ampak zaradi njunih lažnivih objav.
Tudi men ne gre v glavo kako se lahko pri 350 mio prebivalcih ZDA zgodi da v “finale” prideta dba taka lika kot Kamela in Kramp. How is this possible? Negativna selekcija na kvadrat!
I couldn’t agree more with your statement,that’s the reason I am ignoring this election…I can’t stand either one,especially the Kramp,he is a criminal,the court found him guilty, and nothing happen.He should be in jail and pay for all the damage that his supporters cause to capitol building,period!
How is this possible? Negativna selekcija na kvadrat!
***
To ni samo “possible”, to je nujno v sistemu, kjer so politiki le lutke na vrvicah zakulisnih lutkarjev.