Ključnik: Hezbolah
Iranska pravljica o tem, kako so novega predsednika naslikali kot reformista

Iranska pravljica o tem, kako so novega predsednika naslikali kot reformista

V Iranu je končno zmagal “reformist”, politik, naklonjen spravi z Zahodom, pravicam žensk in bolj liberalnemu vzdušju v družbi. Takšne so bile ugotovitve večine mainstream medijev na Zahodu, potem ko je na volitvah v Iranu zmagal nekdanji srčni kirurg in minister za zdravje Mahmoud Pezeshkian. A kot opozarjajo iranski borci za človekove pravice, je vse skupaj za lase prevlečeno. Takšen narativ spregleda bistvo iranske teokratske diktature: namreč da v takšnem režimu ne more biti nobenih “liberalcev”, torej zmernih, reformističnih ali celo demokraciji in človekovim pravicam naklonjenih politikov. Če bi bili, bi se že zdavnaj našli v zaporu, pred nekaj desetletji pa bi končali pred strelskim vodom ali bi jih obesili na kandelaber.

Bibijev mit: Kdo želi ugrabiti izraelsko demokracijo?

Bibijev mit: Kdo želi ugrabiti izraelsko demokracijo?

Benjamin Netanjahu je že davno zamudil priložnost, da bi se v zgodovino vpisal kot eden največjih izraelskih državnikov; namesto tega se se ga bomo spominjali kot nekoga, ki je v prelomnih trenutkih izgubil moralni kompas. Tako pravi Nejc Krevs, novinar in velik poznavalec izraelske politike, ki smo ga prosili za oceno razmer v Izraelu in politične prihodnosti “Bibija”. Doma in v tujini večinoma osovraženi premier je pred dnevi izposloval, da bo tajna služba Šin Bet njega in njegove družinske člane varovala še leto po izteku mandata. Ali je to prvi namig, da imajo množični protesti v edini demokraciji na Bližnjem vzhodu vseeno velik vpliv na izraelsko družbo, ki si razbija glavo z vprašanjem, kako se znebiti Netanjahuja?

Trije meseci vojne v Gazi: Kako naprej?

Trije meseci vojne v Gazi: Kako naprej?

Palestine ima realno gledano cela regija dovolj. Egipt ima dovolj Hamasovega financiranja Islamske države na Sinaju, Jordanija ima dovolj terorističnih celic v begunskih taboriščih, ki so danes zares mesta, Savdska Arabija ima dovolj iranskega vpliva, ki ga je pridobil preko Hamasa in Hezbolaha. Sosednje države grizejo posledice preteklih odolčitev, česar se zelo dobro zavedajo. Zato vidimo mlačne odzive omenjenih držav. Ne le to, predstavniki obveščevalnih služb in zunanjih ministrstev Savdske Arabije, Jordanije, Egipta in Izraela se redno srečujejo ob Rdečem morju in razpravljajo o nastali situaciji.

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Prihodnost Gaze ne more ali bolje ne sme biti le v rokah Hamasa in izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. Je preveč pomembna za mir v regiji in svetu. Medtem, ko si mednarodna skupnost prizadeva za končanje vojne med njima, je prav, da že zdaj enako pozornost namenja tudi času, ko bo orožje utihnilo. Od takšne ali drugačne rešitve je odvisno, ali bo orožje umolknilo le za kratek čas in ali ne bomo čez čas soočeni še z večjim problemom, da ne rečemo katastrofo svetovnih razsežnosti.

Iranski prstni odtisi na Hamasovem napadu: “Smrt Izraelu!”, “Palestina bo zmagala!”, “Izrael bo uničen!”

Iranski prstni odtisi na Hamasovem napadu: “Smrt Izraelu!”, “Palestina bo zmagala!”, “Izrael bo uničen!”

Hamas je napadel Izrael na 50. obletnico jomkupurske vojne, kar ima precejšen simbolični pomen. A če je imel Egipt oktobra 1973 izključno en motiv – zasedbo Sinaja in uničenje izraelskih vojaških ciljev, je Hamasev cilj dejansko uničenje Izraela in njegovega prebivalstva, zato palestinski teroristi nediskriminatorno vdirajo v civilna območja, kjer ugrabljajo in pobijajo civiliste, tudi otroke, ženske in tuje delavce. Hamasov cilj je teroriziranje prebivalstva. Ne gre torej za osvoboditev okupiranih ozemelj, pač pa za uničenje Izraela kot države.