Ekonomist, prof. dr. Marko Jaklič, je precej po ljudsko izrazil vedno bolj prevladujoče mnenje v javnosti. (Vir:...
Ključnik: gospodarstvo
“V okviru razvojnih politik smo popolnoma zgrešili”
Ekonomist Bogomir Kovač je ob kometiranju zaskrbljujočih podatkov o zniževanju gospodarske rasti (to je UMAR z 2,1...
Holivudska taktika za drugi mandat
V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.
“To poletje prvič omogočamo brezplačno počitniško varstvo za osnovnošolce”
Predsedniku vlade Robertu Golobu je uspel nov čudež. Spet je prvi in vse je brezplačno, nihče namreč ne plačuje...
Ursula bi razmetavala denar evropskih davkoplačevalcev v stilu Golobove vlade
Sedemletni evropski proračun v višini 2000 milijard evrov je takoj po predstavitvi s strani predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen dvignil veliko prahu in vprašanj, pomislekov. Niti ne tako zaradi samega obsega sredstev, ampak načina predstavitve in nejasnosti glede dejanskih projektov, kamor naj bi se stekale te mogočne milijarde. V proračunu je predvidenih kar 451 milijard evrov za dvig konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ampak mnogi se bojijo, da se bo ta denar v mnogih primerih spet “kuril” v prazno, nekako v stilu slovenskega opolmočenja civilne družbe za različne, popolnoma nepotrebne, celo izumetničene stvari, ali brezplodnega metanja sredstev v navidezno prestrukturiranje podjetij, regij, ki se pogosto izrodi v financiranje političnih prijateljev, ustrezno povezanih oseb.
“Včasih človek nasede in verjame vse, kar je izrečeno, včasih pa ve, da nekaj govorijo za javnost, medtem pa v ozadju potekajo pogovori”
Predsednik vlade Robert Golob je včeraj v usklajeni PR-ovski akciji v oddajah 24ur zvečer in Odmevi verjetno nevede...
Kaj je ostalo od samostojnosti in enotnosti?
26. decembra imamo praznik, za katerega štiri petine vprašanih ne zna niti pravilno povedati imena. To sicer ni katastrofa, če praznik samostojnosti in enotnosti ne bi bil tudi vsebinsko opustošen. O kakšni samostojnosti pa govorimo? In enotnosti? Enotni so Slovenci morda v športu, pa še tam se včasih ugiba, kdo kam paše. Praznik, ki naj bi zaznamoval razglasitev plebiscita leta 1990, na podlagi katerega je slovenska demokratična oblast pripravila vse potrebno za razglasitev neodvisnosti pol leta kasneje, je postal plehka formalnost, ki pade v božično-novoletni čas, ko so ljudje z mislimi povsem drugje.
13 značilnosti patoloških lažnivcev
Nov dan, nova laž predsednika vlade Roberta Goloba, ki jo je razkrila kar predsednica države Nataša Pirc Musar. Po zahtevnem tednu verbalnih in Instagram akrobacij prelaganja odgovornosti glede zavoženega sistema obračunavanja omrežnine si je predsednik vlade, verjetno na prigovarjanje kakšnega vsaj na pol prisebnega PR svetovalca, uredil velik intervju za Slovensko tiskovno agencijo (STA), v katerem je poskušal javnost pomiriti, prepričati, da ima vse pod kontrolo. Reforme menda uspešno potekajo z neverjetno uspešnostjo, nove so pripravljene, stanovanja se gradijo na polno, oskrba starejših bo vrhunska, gospodarstvo podira vse rekorde…, premier pa je tudi oznanil, da je končno razumel sporočilo volivcev, ki mu (in Gibanju Svoboda) prek anket javnega mnenja izkazujejo vedno večje nezaupanje. Ga je res?
Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023
Skupni bruto domači proizvod Slovenije je po začasnih podatkih lani znašal 63 milijard evrov, od tega celotna dodana vrednost 56 milijard. Neka splošna ocena bi lahko bila, da so bili lani naši gospodarski dosežki solidni, glede rasti boljši od povprečja v Evropski uniji, a pričakovani upoštevaje doseženo stopnjo razvitosti. V gospodarstvu sicer ustvarjamo vsako leto več, a za to angažiramo vse večje število zaposlenih, zaradi česar se je rast produktivnosti precej ustavila. Po gospodarski rasti se sicer uvrščamo nekje okoli desetega mesta med evropskimi državami. Glede na višino BDP v primerjavi s povprečjem vseh držav EU pa smo seveda še vedno spodaj, po kupni moči na 91 % povprečja. Še dolgo, dolgo bo trajalo, da ulovimo EU po tem kazalcu.
“Priložnosti za sodelovanje med Slovenijo in Mongolijo, čeprav velike, še niso dobro znane”
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar odkriva možnosti za sodelovanje v Mongoliji. Ni pa še čisto znano,...
Kje so zaslužki pri prodaji drage elektrike slovenskemu gospodarstvu
Slovensko gospodarstvo se je v letih 2022 in 2023 soočalo z izredno visokimi stroški nakupa elektrike, ki pa niso temeljili na višjih stroških proizvodnje elektrike, temveč samo na tržnih gibanjih. Del razlike se je lani sicer pokazal v boljših rezultatih poslovanja HSE in GEN, dveh ključnih državnih energetskih podjetij, preostalo pa na žalost predvsem v zaslužkih tujih trgovcev in posrednikov. Ugodni rezultati elektrogospodarstva v preteklem letu torej niso rezultat novih produktov, višje produktivnosti ali inovacij, temveč preprosto rezultati visokih tržnih cen. Ali je takšen način določanja cen za tako strateški vir funkcioniranja celotne države ustrezen?
“Na področju digitalizacije gospodarstva je Slovenija pri večini kazalnikov pod povprečjem EU na treh pa celo čisto na repu”
Poročilo Evropske unije o digitalizaciji, ki ga je predstavil Nenad Šutanovac, direktor združenja za informatiko pri...
Napad učinkovitih Hrvatov ali nesposobnost upravljanja slovenske države?
Zanimivo je prebiranje medijskih komentarjev ob zadnjih prodajah slovenskih podjetij kupcem iz tujine, predvsem s Hrvaške. Vemo, da so se procesi prodaj slovenskih podjetij najbolj intenzivno dogajali po prejšnji krizi, v obdobju 2009 – 2014. Takrat deloma na zahtevo EU ter še bolj zaradi finančnih razlogov (prezadolžene družbe, pomanjkanje finančnih virov v bankah, ki so morale vračati posojila). Takšno stanje je bila posledica izjemne gospodarske in tudi prevzemne aktivnosti v letih pred 2008, ki pa ni temeljila na realnih osnovah (lastnih denarnih virih), temveč posojilih iz tujine.
“V naslednjem srednjeročnem obdobju, denimo v petih letih, se bo dejansko pokazalo, ali bo Evropska unija sedela za mizo globalnih igralcev ali bo na mizi”
Profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Mojmir Mrak je plastično predstavil problem EU, ki se zatika ob precej...
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih...