Ključnik: davki
Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Analiza predvolilnih soočenj je pokazala, da vidijo politične stranke na področju gospodarstva predvsem nujnost davčnih sprememb. Predstavniki so v zadnjih tednih kar tekmovali, kdo bo ponudil večje davčne olajšave ter znižanje stopenj, ki bi razbremenile gospodarski sektor in povečala neto prejemke zaposlenih. Te spremembe naj bi bile glavni motor povečanja konkurenčnosti in gospodarske rasti, kar je nujno za dvig blaginje prebivalstva, s čemer se vsi nastopajoči celo strinjajo. Vseeno pa se ob tem lahko vprašamo, če je nekaj sto milijonsko prerazporejanje davčnih bremen res ključni element hitrejšega razvoja Slovenije in lovljenja razvitih držav.

Ekscesno politično “urejanje” gospodarstva ni nikoli prineslo dobrih rezultatov

Ekscesno politično “urejanje” gospodarstva ni nikoli prineslo dobrih rezultatov

Politiki pred volitvami mnogo govorijo, zaradi kratkega spomina volivcev pa pogosto malo naredijo, za volivce namreč. Mnogo več naredijo za svoje prijatelje, zase. Odločitev na volitvah bi morala zato biti odločitev o integriteti posameznika, ki nekaj obljublja. Je obljubo izpolnil, udejanil v praksi? Ali gre za nekakšno vzporedno realnost, v kateri se politiki hvalijo na davkoplačevalske stroške, medtem pa razočarani volivci ne vedo več, kaj bi sami s seboj in njihovo glasovnico. Dejanskim glasovom ljudstva, ne tistim promocijskim, ki so si ga nekateri nadeli v ime svojih aktivistično-političnih organizacij v želji zamegljevati dejanski glas ljudi, v realnosti prisluhne vedno manj politikov.

Statistika za najbolj “mokrim” slovenskim praznikom

Statistika za najbolj “mokrim” slovenskim praznikom

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) v trgovini za liter namiznega vina lansko leto potrebno plačati povprečno 2,22 EUR, za liter kakovostnega pa približno dvakrat toliko, 4,96 EUR. V gostinskem lokalu pa smo za liter slednjega odšteli štirikrat toliko, 20,08 EUR. Na precej smešne maloprodajne cene vina vpliva tudi nekritični uvoz poceni vina iz drugih držav (Makedonija, Madžarska, Srbija…), ki ga vlada v nasprotju z domačim pivom ni dodatno obdavčila. Za liter vina v restavraciji vina je bilo treba delati v povprečju 134 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 76 litrov kakovostnega vina. Glede na uradne podatke je v povprečju odrasla oseba (stara 15 let in več) vsak dan popila 2,4 decilitre piva, kot tudi 1,1 decilitra vina in hkrati tudi 0,1 decilitra žgane pijače.

Ivan Simič vas sprašuje: Komu bolj verjamete, umetni inteligenci ali Finančni upravi?

Ivan Simič vas sprašuje: Komu bolj verjamete, umetni inteligenci ali Finančni upravi?

Davčni svetovalci ves čas trdimo, da so obdavčitve prodaj lastnih poslovnih deležev, ki so bile izvedene v letu 2022, nezakonite, saj takrat te prodaje niso bile predmet obdavčitve, ker je bila črtana 6. točka četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini. O tem sem že pisal, tokrat pa sem želel izvedeti, kaj o tem misli ChatGTP. Odgovor je kratek, jasen in razumljiv, vam pa prepuščam odločitev, komu boste verjeli: Finančni upravi ali umetni inteligenci …

Zgodovinsko lomastenje po javnih financah

Zgodovinsko lomastenje po javnih financah

Statistični urad (SURS) je v torek objavil dva izredno pomembna podatka o višini in dinamiki javnega dolga in o inflaciji. Javni dolg se je v nasprotju s trditvami predsednika vlade v odgovorih na poslanska vprašanja v Državnem zboru katastrofalno povečal, na rekordnih 47,5 mrd evrov, samo v zadnjih sedmih mesecih za 2,6 mrd. Povečal se je tudi delež dolga v BDP, ker rast BDP hudo zaostaja za rastjo ekscesne državne porabe. Ob tem pa imamo vladni predlog proračuna, ki bo naslednje leto primanjkljaj ob skoraj recesiji dvignil na 2,1 mrd evrov, upoštevano brez vplivov morebitne predvolilne socialistične obvezne božičnice. Podpora največji vladni stranki je pa po podatkih Mediane zrasla na 17 %. Ples “izobraževanja” volivcev se spet začenja na polno.

Še obvezni dobiček, obvezna gospodarska rast in prepoved inflacije pa bodo zadeve rešene

Še obvezni dobiček, obvezna gospodarska rast in prepoved inflacije pa bodo zadeve rešene

Ko se je zdelo, da vlada po uvedbi prispevka za neobstoječo storitev dolgotrajne oskrbe ne more izumiti dodatne škodljive neumnosti, smo (bomo) dobili nov svobodni umotvor: obvezno božičnico. Obrazložitev tega dosežka pa je še bolj fenomenalna kot sam ukrep: z obveznim dodatnim božičnim stroškom za podjetja, ki bo ob izplačilu obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače gospodarstvo obremenilo za 400 milijonov evrov (!), bomo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba razbremenili gospodarstvo. Neverjetno, a resnično, to nam razlaga doktor znanosti.

Kako misli Matjaž Han v petih letih povečati slovensko produktivnost za dobro tretjino

Kako misli Matjaž Han v petih letih povečati slovensko produktivnost za dobro tretjino

Minister za gospodarstvo, turizem in šport je razkril akcijski načrt, s katerim bi v Sloveniji dodano vrednost na zaposlenega v gospodarstvu v naslednjih letih povečali na 100.000 evrov. Danes je ta številka nekaj manj kot 64.000 evrov, kar pomeni, da bi Hanov ambiciozni plan pomenil za več kot tretjino višjo produktivnost, kar se zdi za vsako levo vlado izjemno drzen načrt. Ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu je vsekakor ključen kazalec razvitosti države, določa nivo in gibanje BDP, od nje je odvisna tudi višina prejemkov zaposlenih. Celotna ekonomska stroka se seveda strinja, da je povečevanje produktivnosti ključna naloga naše ekonomske politike.

Je davčna “vstaja” normirancev upravičena?

Je davčna “vstaja” normirancev upravičena?

Obdavčitev normiranih s. p., torej samostojnih podjetnikov, ki pripravijo davčni obračun na osnovi dejanskih prihodkov ter normiranih odhodkov (“normiranci”), je zadnja leta pogosto predmet obravnave. Ministrstvo za finance ugotavlja, da je ta segment davčnih zavezancev obravnavan davčno bistveno ugodneje glede na druge segmente zavezancev in zato zaostruje pogoje. Podjetniški sektor pa razumljivo temu nasprotuje in dokazuje, kako to poslabševanje pogojev ubija podjetniški duh in gospodarsko pobudo. Vemo, da imamo poleg “normirancev” tudi samostojne podjetnike, ki vodijo poslovne knjige, ki poslujejo po principu dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov (v tekstu jih poimenujem “redni” s. p.). Ti naredijo davčni obračun glede na dejansko ustvarjeni zaslužek, normirancem pa se prizna določen znesek stroškov brez dokazovanja njihove višine. Slednji obračun je zato bistveno bolj enostaven, kar je ena od njegovih prednosti.

Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme

Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme

Pred dnevi smo lahko na tem portalu prebrali predlog možne davčne reforme s strani davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. Kot je napisal, bi predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in povrnile zaupanje vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Vsake spremembe davčne zakonodaje imajo seveda pozitivne in negativne učinke. Če Simičev predlog gledamo kot celoto, je to vsekakor ena od zanimivih alternativnih možnosti. Pri tem bi vseeno izpostavil eno od značilnosti njegovega predloga: ni podatkov, kako konkretno bi takšne spremembe vplivale na neto prejemke zaposlenih, niti kakšen bi bil njihov vpliv na naše javne finance. Slednje pa je vsekakor ključen element kakršnihkoli sprememb Namen mojega pripevka je zato prikazati nekaj konkretnih učinkov predlaganih sprememb na finance ljudi, podjetij ter države.

Ivan Simič vas sprašuje: Komu bolj verjamete, umetni inteligenci ali Finančni upravi?

Kakšno davčno reformo predlaga Ivan Simič, da bi pospešil razvoj Slovenije

Ivan Simič se je naveličal čakanja na napovedano vladno davčno reformo, o kateri poslušamo že tri leta. Zaradi vladne pasivnosti na področju davkov in dejstva, da vedno več fizičnih in pravnih oseb zapušča Slovenijo oziroma sedeže svojih uprav seli v druge države, je pripravil predlog davčne reforme. Spremembe bi po njegovem pozitivno vplivale na gospodarsko klimo, lahko bi prispevale k dodatni rasti BDP in povrnile zaupanje tujih vlagateljev v Slovenijo. Njegov predlog bodo pozdravili tudi vsi normirani s.p., kajti Simič bi mejo za normirani s.p. dvignil na 100.000 evrov. Glede obdavčitve pravnih oseb predlaga, da se stopnja obdavčitve iz sedanjih 22 zniža na 15 %, vsem upokojencem, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in želijo delati še naprej, pa naj se omogoči prejemanje celotne pokojnine, ne le sedanjih 40 %. Pri liberalcih pa gotovo ne bo dobro sprejet predlog o zvišanju stopenj DDV.