Davčni svetovalci ves čas trdimo, da so obdavčitve prodaj lastnih poslovnih deležev, ki so bile izvedene v letu 2022, nezakonite, saj takrat te prodaje niso bile predmet obdavčitve, ker je bila črtana 6. točka četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini. O tem sem že pisal, tokrat pa sem želel izvedeti, kaj o tem misli ChatGTP. Odgovor je kratek, jasen in razumljiv, vam pa prepuščam odločitev, komu boste verjeli: Finančni upravi ali umetni inteligenci …
Statistični urad (SURS) je v torek objavil dva izredno pomembna podatka o višini in dinamiki javnega dolga in o inflaciji. Javni dolg se je v nasprotju s trditvami predsednika vlade v odgovorih na poslanska vprašanja v Državnem zboru katastrofalno povečal, na rekordnih 47,5 mrd evrov, samo v zadnjih sedmih mesecih za 2,6 mrd. Povečal se je tudi delež dolga v BDP, ker rast BDP hudo zaostaja za rastjo ekscesne državne porabe. Ob tem pa imamo vladni predlog proračuna, ki bo naslednje leto primanjkljaj ob skoraj recesiji dvignil na 2,1 mrd evrov, upoštevano brez vplivov morebitne predvolilne socialistične obvezne božičnice. Podpora največji vladni stranki je pa po podatkih Mediane zrasla na 17 %. Ples “izobraževanja” volivcev se spet začenja na polno.
Ko se je zdelo, da vlada po uvedbi prispevka za neobstoječo storitev dolgotrajne oskrbe ne more izumiti dodatne škodljive neumnosti, smo (bomo) dobili nov svobodni umotvor: obvezno božičnico. Obrazložitev tega dosežka pa je še bolj fenomenalna kot sam ukrep: z obveznim dodatnim božičnim stroškom za podjetja, ki bo ob izplačilu obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače gospodarstvo obremenilo za 400 milijonov evrov (!), bomo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba razbremenili gospodarstvo. Neverjetno, a resnično, to nam razlaga doktor znanosti.
Ekonomist, prof. dr. Marko Jaklič, je precej po ljudsko izrazil vedno bolj prevladujoče mnenje v javnosti. (Vir:...
Minister za gospodarstvo, turizem in šport je razkril akcijski načrt, s katerim bi v Sloveniji dodano vrednost na zaposlenega v gospodarstvu v naslednjih letih povečali na 100.000 evrov. Danes je ta številka nekaj manj kot 64.000 evrov, kar pomeni, da bi Hanov ambiciozni plan pomenil za več kot tretjino višjo produktivnost, kar se zdi za vsako levo vlado izjemno drzen načrt. Ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu je vsekakor ključen kazalec razvitosti države, določa nivo in gibanje BDP, od nje je odvisna tudi višina prejemkov zaposlenih. Celotna ekonomska stroka se seveda strinja, da je povečevanje produktivnosti ključna naloga naše ekonomske politike.
Obdavčitev normiranih s. p., torej samostojnih podjetnikov, ki pripravijo davčni obračun na osnovi dejanskih prihodkov ter normiranih odhodkov (“normiranci”), je zadnja leta pogosto predmet obravnave. Ministrstvo za finance ugotavlja, da je ta segment davčnih zavezancev obravnavan davčno bistveno ugodneje glede na druge segmente zavezancev in zato zaostruje pogoje. Podjetniški sektor pa razumljivo temu nasprotuje in dokazuje, kako to poslabševanje pogojev ubija podjetniški duh in gospodarsko pobudo. Vemo, da imamo poleg “normirancev” tudi samostojne podjetnike, ki vodijo poslovne knjige, ki poslujejo po principu dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov (v tekstu jih poimenujem “redni” s. p.). Ti naredijo davčni obračun glede na dejansko ustvarjeni zaslužek, normirancem pa se prizna določen znesek stroškov brez dokazovanja njihove višine. Slednji obračun je zato bistveno bolj enostaven, kar je ena od njegovih prednosti.
Predsedniku vlade Robertu Golobu je uspel nov čudež. Spet je prvi in vse je brezplačno, nihče namreč ne plačuje...
Ekonomist Matej Lahovnik je ob konstantnem pritoževanju Slovencev nad "turistično" draginjo na Hrvaškem, ki je v...
Ekonomist Matej Lahovnik je ponazoril problem oblikovanja cen goriv in iskrenost vlade pri "zavzemanju za ljudi", ki...
Pred dnevi smo lahko na tem portalu prebrali predlog možne davčne reforme s strani davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. Kot je napisal, bi predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in povrnile zaupanje vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Vsake spremembe davčne zakonodaje imajo seveda pozitivne in negativne učinke. Če Simičev predlog gledamo kot celoto, je to vsekakor ena od zanimivih alternativnih možnosti. Pri tem bi vseeno izpostavil eno od značilnosti njegovega predloga: ni podatkov, kako konkretno bi takšne spremembe vplivale na neto prejemke zaposlenih, niti kakšen bi bil njihov vpliv na naše javne finance. Slednje pa je vsekakor ključen element kakršnihkoli sprememb Namen mojega pripevka je zato prikazati nekaj konkretnih učinkov predlaganih sprememb na finance ljudi, podjetij ter države.
Ivan Simič se je naveličal čakanja na napovedano vladno davčno reformo, o kateri poslušamo že tri leta. Zaradi vladne pasivnosti na področju davkov in dejstva, da vedno več fizičnih in pravnih oseb zapušča Slovenijo oziroma sedeže svojih uprav seli v druge države, je pripravil predlog davčne reforme. Spremembe bi po njegovem pozitivno vplivale na gospodarsko klimo, lahko bi prispevale k dodatni rasti BDP in povrnile zaupanje tujih vlagateljev v Slovenijo. Njegov predlog bodo pozdravili tudi vsi normirani s.p., kajti Simič bi mejo za normirani s.p. dvignil na 100.000 evrov. Glede obdavčitve pravnih oseb predlaga, da se stopnja obdavčitve iz sedanjih 22 zniža na 15 %, vsem upokojencem, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in želijo delati še naprej, pa naj se omogoči prejemanje celotne pokojnine, ne le sedanjih 40 %. Pri liberalcih pa gotovo ne bo dobro sprejet predlog o zvišanju stopenj DDV.
Zadnje dni se je v javnosti, ne glede na zimsko počitnikovanje osrednje in zahodne Slovenije, spet razvnela razprava o upravičenosti novega davka, prispevka za dolgotrajno oskrbo. Medtem, ko premier za svojo osebno promocijo vedno bolj brezsramno, tudi neetično izkorišča stiske otrok, invalidov, starostnikov… so se poleg strokovne javnosti, ki že nekaj časa opozarja, da sistem dolgotrajne oskrbe sploh še ni vzpostavljen in ne omogoča izvajanja zakonsko opredeljenih storitev oskrbe, spet oglasili v opozicijski SDS in predlagali novelo zakona, ki bi ukinila dodatni prispevek. Svoje aktivnosti na to temo je intenzivirala tudi Obrtno podjetniška zbornica (OZS), ki predlaga vsaj enoletni zamik pobiranja nove dajatve, saj je plačevanje storitev, ki v praksi ne obstajajo, milo rečeno bizarno.
Predsednik kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik je predsednika vlade Roberta Goloba v precej osebnem pismu...
Davčni strokovnjak Ivan Simič je precej jasno povzel neustavno, ekonomsko perverzno razmišljanje vlade glede davka na...
V vaši ulici je hitrost vožnje z avtomobili omejena na 50 kilometrov na uro in vi ste zmeraj vozili 50 km /h. Po enem letu se odgovorni odločijo in v vaši ulici hitrost omejijo na 40 kilometrov na uro. Tedaj pride k vam policist in od vas zahteva, da mu obrazložite, zakaj ste lani vozili 50 km/h. Poveste mu, da je lani bila omejitev 50 km/h, on vam odgovori, da ste s tem zlorabili takratni predpis in da je vaša vožnja, ko ste lani vozili 50 km na uro, neke vrste navidezni pravni posel. Zato vas letos kaznuje zaradi lanske prehitre vožnje, ki pa je lani bila v okviru omejitve.