V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) v trgovini za liter namiznega vina lansko leto potrebno plačati povprečno 2,22 EUR, za liter kakovostnega pa približno dvakrat toliko, 4,96 EUR. V gostinskem lokalu pa smo za liter slednjega odšteli štirikrat toliko, 20,08 EUR. Na precej smešne maloprodajne cene vina vpliva tudi nekritični uvoz poceni vina iz drugih držav (Makedonija, Madžarska, Srbija…), ki ga vlada v nasprotju z domačim pivom ni dodatno obdavčila.
Za liter vina v restavraciji vina je bilo treba delati v povprečju 134 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 76 litrov kakovostnega vina. Registrirana poraba alkohola, ki je izračun porabe čistega alkohola (v litrih), na prebivalca starega 15 let in več, sicer v Sloveniji občutno ne niha ogromno (Vir: NIJZ) Je sicer nižja od desetletja nazaj, a spet raste.Pri izračunu se upoštevajo podatki o industrijski proizvodnji alkoholnih pijač (vino, pivo in žgane pijače), podatki o proizvodnji s kmetij, podatki o uvozu in izvozu ter podatki o zalogah alkoholnih pijač.
Poraba alkohola po količini in segmentih. (Vir: NIJZ)
Vino in druge alkoholne pijače so cenovno veliko bolj dostopne od ostalih precej nujnejših izdelkov. Poleg podalpske “tradicije” pa našo “mokro družbo” poganjajo tudi precej zgledni ekonomski rezultati tega sektorja in politika “ohranjanja podeželja”. Letos bo pridelek menda končno spet precej dober v primerjavi s prejšnjimi leti, zato je veselje zagotovljeo za mnoga naslednja leta.
Slovenski vinogradniki so lani obdelovali 14.102 hektarja vinogradov, v katerih je raslo nekaj več kot 55 milijonov trsov. Na približno 69 % vseh površin so pridelovali bele sorte grozdja. Pridelek grozdja je bil najmanjši od začetka spremljanja podatkov. V povprečju so trte obrodile 4,8 tone na hektar, kar je za 13% manj kot leta 2023 in za četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let.
Letos vinogradniki pričakujejo količinsko in kakovostno dobro letino grozdja. V primerjavi z lanskim letom, ki je bilo izrazito neugodno za pridelavo grozdja, bodo povprečni pridelki belega grozdja odlični, vendar še vedno zgolj 3 % večji v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let.
S hektarja vinograda naj bi v povprečju nabrali 6,5 tone belega grozdja, skupno okoli 62.600 ton. Tudi rdeče grozdje bo po ocenah dobro obrodilo – 6,2 tone na hektar je za 2 % več od povprečja zadnjih desetih let. S približno 4.230 hektarjev naj bi ga vinogradniki nabrali okoli 26.400 ton.
V tržnem letu 2023/2024 je bilo v Sloveniji pridelanih 555.000 hektolitrov vina. Bela vina so zajemala 69-odstotni delež proizvodnje. Razpoložljiva količina vina na prebivalca je znašala 35 litrov, od tega 24 litrov belih vin.
Slovenija je lani izvozila za 18,6 milijona EUR vina, največ v Združene države Amerike (19 %), sledili sta Hrvaška (16 %) in Italija (14 %). Uvozila pa je za 33,4 milijona EUR vina iz svežega grozdja, največ iz Italije (27 %), s Cipra (24 %) in iz Francije (17 %).
11. november ni samo praznik vina, ampak tudi osebni praznik številnih prebivalcev in prebivalk Slovenije. Na ta dan jih rojstni dan praznuje 5.732, med njimi 164 Martinov in 171 Martin. V Sloveniji je sicer 8.378 moških z imenom Martin in 7.186 žensk, poimenovanih Martina.
Prebivalci Slovenije smo v letu 2024 sicer po podatkih NIJZ največ alkohola popili z vinom in sicer 4,6 litrov čistega alkohola, s pivom (4,3 litra čistega alkohola) ter z žganimi pijačami (1,5 litra čistega alkohola). V primerjavi s preteklim letom se je skupna poraba čistega alkohola zvišala predvsem na račun večje porabe vina in tudi žganih pijač.
Slovenska per capita poraba alkohola na dan. (Vir: NIJZ)
Glede na uradne podatke je v povprečju odrasla oseba (stara 15 let in več) vsak dan popila tako 2,4 decilitre piva, kot tudi 1,1 decilitra vina in hkrati tudi 0,1 decilitra žgane pijače.
Ob vsem veseljačenju, ki spremlja Martinovo, pa ne smemo pozabiti na posledice neodgovornega ravnanja pod vplivom alkohola v cestnem prometu.
Alkohol še vedno eden od glavnih vzrokov prometnih nesreč, saj je po podatkih policije prisoten pri približno desetini vseh nesreč, alkoholizirani vozniki pa so krivi za skoraj 30 odstotkov vseh nesreč s smrtnim izidom. Policija je letos do 7. novembra zaznala 1231 prometnih nesreč, v katerih so bili povzročitelji pod vplivom alkohola. V njih je umrlo 22 ljudi, pet več kot lani, 112 jih je utrpelo hude, 478 pa lažje poškodbe. V celotnem lanskem letu so povzročitelji pod vplivom alkohola povzročili 1537 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 17 ljudi, 135 je bilo huje, 633 pa lažje poškodovanih.
Predvolilnim bonbončkom, bonbonieram in drugim “sladkim” darilom oblastniškega zavajanja in uspavanja s strani Golobove vlade in parlamentarne koalicije GS, SD in Levice,
se je pred veselim Martinom aktivistično pridružilo še Ustavno sodišče RS dr. Roka Čeferina,
ki je vsem ljubiteljem žlahtne kapljice ustreglo z razglasitvijo
protiustavnosti veljavnih policijskih alkotestov in celo z neveljavnostjo pisnih soglasij prizadetih voznikov z rezultati alkotestov.
A Čeferinovi ustavni sodniki (z izjemo Špelce Mežnar) niso edini in poslednji,
ki bi nas želeli opijaniti in trajno omrtvičiti tudi v prometu.
Njim se pridružujejo še poslanci vladajoče koalicije GS, SD in Levice,
ki si prizadevajo za legalizacijo “rekreativnega omamljanja z marihuano”
ter za prepoved preventivnega testiranja nevarne omamljenosti s THC na delovnih mestih
in v javnem prometu.
In prav tako se uničevalno pridružujejo vlada, vladajoča koalicija in predlagatelji društva Srebrna nit,
ki nam skušajo proti-ustavno in ne-humano vsiliti in izsiliti
“državno pomoč” in državni pospešek pri nasilni prekinitvi življenja,
ki nas skušajo razglasiti za “odvečne ljudi” ter nepotreben in škodljiv strošek
za državne pokojninske, socialne in zdravstvene zavarovalnice,
zaradi česar nam blagohotno ponujajo kapitulantski in izdajalski beg v prezgodnjo smrt,
da bi sami oblastniki in njihovi volivci laže živeli, se zaposlovali, uživali in parazitirali na naš račun zbranih sredstev v proračunih in državnih ter paradržavnih skladih.
Ogabno!
@Alojzij
Točno to.
Ko vas prebiram.
🥱
Poklič butca v oddajo Kdo vam laže in to preberi, kot to počnejo poslušalci.
Tam prebirajo taka ogabna vekanja.
“Zakaj je alkohol tako toksičen?
Ko pijemo alkohol, se ta absorbira skozi naše črevesje in se takoj presnovi v jetrih v acetaldehid, ki je strupen praktično za vsako celico v telesu. Razgrajuje beljakovine, DNK, lipide in celice ter povzroča kaskadno vnetno pot. Nato telo poskuša acetaldehid pretvoriti v acetat, ki je veliko manj toksičen in ga telo zlahka izloči. To se sliši dobro, a zgodi se to, da telo acetatu daje prednost kot viru energije, kar nato zavira presnovo maščob v telesu, kar poveča shranjevanje maščob.
Zato celo kronično zmerno uživanje alkohola povzroči povečanje visceralne ali trebušne maščobe, za katero vemo, da je dejavnik tveganja za bolezni srca, poleg tega, da pospešuje vnetni motor.”
Vir: @drjeremylondon, YouTube
V gornji statistiki manjka statistika prometnih nesreč pod vplivom alkohola: število mrtvih, poškodovanih, trajnih invalidov.
Manjka tudi kaka informacija o posledicah pitja alkohola, o uničenih eksistencah, uničenih družinah, uničenih življenjih, o trpljenju ljudi zaradi alkohola…
Ampak seveda, stvari je treba zamaegljevati, gladiti, da zgledajo navzven to, kar niso. Saj to velja za vse sfere življenja. Mediji nas pač (dez)inormirajo, tudi tako, da povedo samo del resnice. Kar ni oportuno pa zamolčijo.
Ti imaš pa res težave, kajne? Ampak se le-tega verjetno ne zavedaš.
Pametnjakoviči tvoje sorte ste težava zase in za druge.
Martin je šolski primerek praznoglavega SDS primitivca, katerega največji argumenti so žaljenje.
Vsak, ki se ne strinja z vajinim blatenjem in abotnostmi, je SDS in zarukanec, kajne. Vsako tele ma svoje vesele…
Martin, blatiti s komentarjem ad personam si začel ti. Tipično za tiste, ki nimajo argumentov.
Poglej se v ogledalo in pometi pred svojim pragom!
ti tko in tko živiš v blatu primitivizma kulta, tko, da ne potrebuješ blatenja.
@Martin
je SDS in zarukanec
———-
Kaj čmo, tak je lajf.
@Martin
Vsako tele ma svoje vesele…
———
Sej ga vam privosčim.
Vesele.
🥳
Tudi ni tabele, ki bi po-kazala, da smo Slovenci svetovni in olimpijski prvaki v alkoholizmu.
Uboji partnerjev, nasilje – pekel v družinah, zloraba otrok, ki na koncu rezultira v sociopatskem mladostniškem nasilništvu, vse to so posledice alkohola, ki ga časti , kot se spodobi za državo pijancev, tudi himna.
Ne samo Prešeren, tudi slovenska literatura je alkoholičarska. Začne se z “liter…..”
Na zdravje !
Zdaj ne vem, ali zjutraj ni bilo zadnjega odstavka članka, ali je bil zadnji odstavek članka dodan naknadno. Zjutraj nisem zasledil statistike prometnih nesreč zaradi alkohola.
G. Drejč, odlično opažanje, sam bi bil še precej bolj oster.
Tole izpuščanje ni samo iz nevednosti, je bolj kak drug razlog…
Ne ozirajte se na trole, vi nadaljujte, pišite z vednostjo, da imate prav.
Dobro jutro! Hik!
Bele miške plešejo svoj delirium tremens.
Kruha, vina in iger!
In vino veritas!
Stari Slovani, naši predniki, so menda pili medico. Ko so zasedli območja, ki so prej pripadala Rimskemu imperiju, pa so se naučili pridelovati grozdje in delati vino. To je očitno del ponosne judeo-krščanske kulture, ki smo jo prevzeli tudi slovenci.
Dr. Drejč, krščanstvo je v naše kraje med naše prednike prišlo v 9. stoletju.
Škoda. Do tedaj svobodnim kmetom so pod pretvezo širjenja edino prave vere v Jezusa ukradli zemljo in jih spremenili v tlačane – sužnje. Nekateri so ostali sužnji plenilskih farizejev do današnjih dni.
Ti seveda točno veš, kdaj so se naši predniki naučili pridelovati in piti vino namesto medice. Saj ga rad cukneš, mar ne?!
Z bedaki se žal nima smisla pregovarjati, tako da vaju prepuščam praznini vajinega verjetno plačanega javkanja.
Bedak, ki se spusti v žalitve ad personam, je potem užaljen, ko dobi isto nazaj.
Kar seješ, to žanješ. To ve tudi najbolj neumen kmet.
Zapita sodrga bi rada bila “skupnost”.👍
Gemini pravi takole:
Poraba vina na prebivalca (Letna): Slovenija35 – 45 litro
ItalijaPribližno 40 – 45 litrov
Kdo popije največ vina na prebivalca letno?Država, ki tradicionalno zaseda prvo mesto v svetovni statistiki, je Vatikan, čemur pa sledijo države z visoko porabo v Evropi:
Vatikan: Pogosto je na prvem mestu (okoli 60–62 litrov), vendar je to zaradi majhnega števila prebivalcev in specifične strukture potrošnikov (vključno z obredi in turizmom). To število zato ni primerljivo z običajnimi državami.
Portugalska: Pogosto je na vrhu med državami z visoko porabo (ocenjeno okoli 55 litrov).
Francija: Tradicionalno velja za največjega porabnika in je pogosto na drugem ali tretjem mestu (ocenjeno okoli 50–53 litrov).
Luksemburg: Tudi ta majhna država zaradi specifičnega pretoka ljudi in prodaje pogosto dosega zelo visoke številke (blizu 50 litrov).
Največ vina na prebivalca (med tipičnimi državami) običajno popijejo na Portugalskem in v Franciji.
“Vinorodne” države imajo seveda tudi problem.
Naročiti kozarec vina pred kosilom pa vseeno ni “norma”.👍
@dezerter – to je bistvo alkohola. Poznam kar nekaj sosedov, ki pred ali po kosilu spijejo kozarec rdečega, ker jim je to predlagal zdravnik – in vsi so starejši od 80 let in relativno zdravi.
Sam vina žal ne prenesem, a zdravnik je tem mojim prijateljem dejal, da tudi tisti, ki ne popijejo kozarec vina niso nič bolj zdravi od ostalih. Nasprotje temu je seveda pijančevanje – zato me t. i. martinovanje niti malo ne zanima.
Imam pa v bližini hišo s trsi in vsi grozdi so še na trsih le listi so odpadli. Tale gospod, lastnik te hiše je verjetno pristaš zimske trgatve in posebne sorte vina. Lep dan.
Na 14 dni si privoščim odličen steak in Toskanca iz hrasta.👍
@Dezi
Zapita sodrga bi rada bila “skupnost”.
————
Zanimivo.
Kje se zbirate ?
🤔